Naša kranjska športnica je brez velikega pompa povedala, da so olimpijske igre za vse. Tudi za istospolno usmerjena dekleta in fante. Če bi iz tega delali ne vem kakšen halo, bi bilo slabo. Da pa je to odraz poguma, ni kriva naša tekačica na smučeh, ampak mi. Predsodki, ki nas obvladujejo, so pač zdaj še močnejši od takih deklet, ki zmorejo življenju in sebi narediti tako veliko uslugo, da sprejemajo sebe in življenje takšno kot je.
Kranjska "gej scena"!? Vsake toliko časa se za koga (bolj ali manj znanega, od estradnih do ... krogv) razširi, da je na oni strani. Opravljivke in opravljivci se hihitajo, pripombe padajo. Taki smo, brez izjem. Zato je seveda dejansko treba zasukati zadevo: šele, ko dejstvo, da je naša znana športnica pač v zvezi z dekletom in ne z moškim (in za povrh naj ne bi bila edina v teh krogih) ne bo več novica, bomo približno tam kjer bi že morali biti.
Vedno srečujem v Kranju moškega, ki - od kar ga poznam - vse ve. Penzijo je dočakal v državni službi, ni se mu bilo treba pretegniti. Vedno znova mi ponudi vrednostno sodbo o kom. Vedno znova namigne na lumpe in barabe. Znan mi je postal, ker je na tekme kjer je pljuval po športnikih (naših!) hodil vedno v drugem polčasu, ker ni bilo več vstopnine. Toliko žolča in primitivizma kot mi v nekaj minutah natrosi on, je komaj mogoče prenesti.
Taki ljudje krojijo "sceno" s čvekami. Od šanka do šanka. Od kofetka do kofetka. Njihova požrtija so usode drugih. Veseli smo, da le malokrat na spletniku nasedemo takim. Nočemo biti opravljiva stran za razgaljanje intime ljudi. Zato je Barbara pokazala pot. Biti svoj in samosvoj, pomeni biti svoboden. Živeti življenja drugih je bedno. Kot v znanem filmu z istim naslovom. Hvala, Barbara.