Mediji oblikujejo svet, tudi nas. Naše okolje? Medijska puščava. Žal. Bodimo samokritični in realni: tudi naša Trma je še daleč od tistega kar bi lahko bila, morala biti, želela biti. Pretres na Radiu Kranj, lastništvo zaposlenih na Gorenjskem glasu sta zgodbi zadnjega časa. Poučni, jasno. Medijski kolač si skušajo odrezati kar najbolje še mnogi drugi - povsem tržni, povsem ad hoc, resni in manj resni mediji. Bistvo: javni denar! Podpisati pogodbe z občinami, je bistveno. Potem pa berete kar berete in slišite kar slišite. Kranj je v mnogočem puščava, a medijska scena je res uboga: preprosto se vse vrti okoli preživetja. Je to obsojanja vredno? Kje pa: vsi moramo živeti, kaj dati v lonec kot se reče.
Zasuk pa gre drugam. Novi časi terjajo novice o našem okolju. Je res lepo neprestano brati modrovanja istih ljudi? Ni. Tudi Trma bi si želela, da bi se Trmatorjem pridružil še kdo. Kaj napisal, povedal, pomislil, zavzel neko stališče. Ubogost scene mediji samo ponazarjajo: ljudje se nočejo izpostaviti. Če se že hočejo, potem imajo nek cilj in interes. Zato so tu stalne "županske oddaje" ipd. - o resnih problemih pa se na medijski sceni govori samo v zakulisju.
Trma dobiva ponudbe za oglase, za trženje. Ne ne, ne od oblasti. To bi nas res presenetilo. A obenem imamo idealno možnost, da se razvijemo. Zakaj? Zato, ker ne molčimo. Dnevno, ampak res dnevno, nam ljudje sporočajo, kar je treba potem preveriti. Je pa zanimivo, udarno in predvsem aktualno. Trma odpira prostor za vse naše neposredno, živo, za vse kar se nas dotika. Nismo trobilo in ne bomo trobilio.
Želimo si več pozitivnih novic in veselo objavljamo, da je Trma dejansko stopila korak naprej in postala društvo. Za zdaj omejeno, bolj "ad hoc", a društvo. To je okvir za naprej. Bomo postali podjetje - ali stranka? Da smo resen oblikovalec lokalne medijske scene pa ni dvoma. Edino, kar želimo čim prej spremeniti, so pozitivne novice o pozitivnih ljudeh in pozitivnih dogodkih. Pa ni mišljeno strankarsko ali politično ali : preprosto to hočemo.
Novinarji rečejo: novica je prasica. Kaj smo šele ljudje!