Kranjčan je pred tremi leti sprožil kazensko ovadbo, da bi Kranjčanke in Kranjčani zvedeli, zakaj smo plačali 620 000 evrov v poravnavi, ki je potekala hitreje kot najbolj dognane vojaške operacije. Med tem smo plačali še skoraj 300 000 evrov za odvetnika, ki je zdaj prodal pisarno - na posebnem odvetniškem računu pa je imel tudi "našo poravnavo". Kje je denar zdaj? Kdo ga je in kdo ga ni dobil?
Vprašanja rešujejo na tožilstvu in sodišču kjer je prvopreiskovani tisti, ki je vse to omogočil. Brez podpisa Mohorja Bogataja ne bi bilo poravnave, ne izplačila. Trdi, da je bilo v dobro Kranja, policija in tožilstvo in sodišče pa so ga spravili v kazenski postopek. Tri leta. 1000 (tisoč in še kak zraven) dni. Odgovora pa ni. Niti osnovnega: je župan zrel za obtožbo ali ne?
Med tem pa je denar izginil. Kaj nas to briga? Odvisno, kje je končal. Na Hrvaškem, na Cipru, na Tajskem ali v Babnem vrtu, treba bo ugotoviti. Kajti denar je vezno tkivo vseh zgodb kjer se pojavlja ime našega župana. Se spomnite dražbe lokalov, ki ga je dejansko pokopala v drugem mandatu? Tudi tam ni nič vedel, nič narobe storil, a so se ga odrekli celo politični botri, ki so ga izumili in politično ustvarili!
Naš župan popiva s prijatelji, ki z občino služijo milijone. Sporno? Kakor za koga. Vsekakor pa se tudi v takih zgodbah vrti denar. Ne njegov, naš. Po treh letih si zasluži župan in tudi mi si želimo, da bi končno zvedeli, zakaj imamo državo. Da postopke pripeljedo konca ali zaplete? Kajti Kangler in Janković in Popović in vsi ostali so postali zvezde postopkov kjer je skoraj vedno temelj bankovec, ki ga je nekdo dal, nekdo pa dobil. Plačali pa mi vsi.