Mohorja Bogataja vozi občinski Mirko "Krokodilko" na začasni naslov na Selo pri Žirovnici in zato ima z avtobusno postajo naš župan toliko skupnega kot z nogometno tekmo: še ni bil tam! Vsaj med klateži ne. In zato se zanaša na litanije o ukrepih in načrte za novo postajo. Naši dijaki in osnovnošolci pa tam lahko vidijo, kako deluje Kranj, kako rešuje svoje probleme, ko ga vodi oblast in župan, ki je doživel, da se ponavlja pesem "že 30 let stojim na postaji"! Kajti: prej se je Oto Pestner poročil z Gorenjko kot je Kranj rešil svoj problem avtobusne postaje.
Debela laž pa je obljuba o reševanju problema. Proračun za lani in letos in prihodnje leto je dobesedno "pojeden". Ni več denarja za nič drugega kot kanalizacijo ipd. Kjer pa Kranjčanke in Kranjčane šoki še čakajo: ko se bo treba priključiti na plin in širokopasovno omrežje in kanalizacijo, bo to drago. Logično: Gorki je projekt osnnovnega omrežja, ostalo plačajo občani. In kaj ima to z avtobusno postajo? Veliko: problem zadeva ljudi. Tiste, ki tam delajo in tiste, ki bi radi imeli mir in tiste, ki tam čakajo avtobuse in želijo kupovati v trgovini. Vsi so talci skupinice, ki je proizvod socialne slike Kranja: brezdelneži, pijanci, dilerji in še kdo.
Kaj človek pričakuje od župana in njegove oblasti? Da ga občinski šofer na naše stroške vozi v drugo občino prespat, ali da pride na postajo in vidi, kaj se dogaja? Poenostavljeno? Prav: od župana pričakujem, da rešuje moje osnovne probleme. Da imam mir v okolju kjer živim in delam.
Če koga zanima, kako to deluje v našem mestu, naj pride na postajo. In naj bo vesel, če ne bo kdo iz skupinice pristopil ali vsaj kaj pripomnil ali vsaj pokazal, kje smo doma in kako nam je.