Jakob Piskernik, Janez Bohorič, žal pokojni Aleksander Ravnikar, da o revolucionarju Vinku Hafnerju ne pišemo. To je bil "rdeči" Kranj. Delavsko mesto s partijo na oblasti. Bila je nekdanja država, a je ni več. Ostala je SD kot dediščina partije. In Kranj? Kaj je ostalo od rdečega Kranja?

V Zarici je bilo mučno. Dejansko. Predsednik kranjske SD se je raje pogovarjal z jeseniškim soborcem kot poslušal, kako bo SD zmagala na volitvah, ker "pomagajo ljudem"! Svojim zagotovo: dva kandidata sta dobila najprej službi, zdaj še kandidaturo!? Morata odslužiti "komunalni prispevek"!? Ne vemo, vemo pa, da je rdeči Kranj preteklost. V njej živi tudi kranjska SD, ki veselo podpira Mohorja Bogataja in njegov način vodenja. Ker so za socialno državo kjer občinski odvetnik s pogodbo zasluži v treh letih in pol 300 000 evrov iz naših žepov? Podžupanja Nada Mihajlović je sedela in poslušala, a ni nikdar vprašala, kako njena oblast podpira take posle!? Jureta Megliča pa - roko na srce - niti v SD vsi ne poznajo. "Sem ga skušal kdaj ogovoriti, a ni šlo," pravi stari partijski funkcionar o predsedniku stranke, ki je nekoč vladala Kranju desetletja.

Kdo je danes kandidat SD? Kdo je danes tisti, ki bi mu verjeli ljudje, da gre za delavce, socialo ipd? Ne vemo, se s tem ne ukvarjamo. Dojemamo pa logičen proces dogajanja v kranjski politiki: če sediš skupaj s super poštenimi iz SDS in podpiraš oblast Mohorja Bogataja kjer kraljuje "kralj mesnin", potem težko med ljudmi ustvarjaš prepričanje o drugačnih idealih. Delavski Kranj je preteklost, partija tudi. SD je stvarnost. Zato moramo v Kranju vsak zase premisliti o koalicijah, ki nastanejo, ko sedejo politiki skupaj. Podžupanja Mihajlovićeva in njena SD so neposredno odgovorni (zaradi področja, ki ga posebej jemljejo za svojega), da v Kranju ni nove tribune v športnem centru. Tako pa mi, občani, jemljemo praktične posledice njihove vladavine. Namesto objekta za šport so uredili službe trem (še Beno Fekonja) svojim politikom v Komunali. Plačamo mi.

Židane volje biti je težko. Vsaj v Kranju. In tragično je, da mnogi rečejo: "ta rdeči" so vsaj kaj naredili.