Naj ne zveni čustveno: končno sem zaploskal! Na enem od spletnih portalov sem našel našo kranjsko poslanko. Fotografirala pa se je kar na kranjskem stadionu! Huuura! Politika=šport? Politika in šport? Politika ni šport? Ali pa je politika kurba, ki gre z vsakim....? Kakor hočete!
Imam pa spomin o damah v politiki in povezavi s športom. Ista gospa poslanka je bila namreč silno ogorčena na svojega (takrat je šlo za drugo ali njeno n-to stranko...) strankarskega kolego, ki je v času kampanje ljudem, ki so prišli na nogometno tekmo sporočil, kaj je prejšnja oblast naredila za šport! Da je to sporno in neodgovorno in neetično. In sem se morda lahko celo strinjal, do fotografije na portalu. Kjer se poslanka slika na istem stadionu, ki je ostal nespremenjen tudi že ves čas kar je (bila) mestna svetnica, državna šefica za proračun! Za slikanje bi bile bolj primerne kopalnice ali slačilnice, a tem je tako težko pokazati pripadnost športu in nogometu!?
Gospa poslanka je torej za "kuliso svoje pripadnosti" izbrala športi objekt, ki ga je neka druga dama "zakartala" z županom in njegovo koalicijo! Ko so igrali črnega Petra, je potegnila karto, ki je nihče ne mara: Športni center Kranj in njegovo prenovo. In je karto hitro podtaknila drugim, se športnikom malo zlagala in si potem celo drznila priti na ponoven javen shod istih športnikov s tole razlago: res sem se vam zlagala, a laž ne bo laž, ker bomo nekoč vse popravili.
Z damami in športom velike sreče torej ni (bilo). In če njim političarkam, morda prav pride slikanje na zelenici ali govoričenje (z lažmi) na javnih shodih klubov in društev, je nam manj do smeha. Kot ni bilo do smeha tretji dami (ženski boom v politiki našega mesta je žal kar mučen), ki je najprej želela biti županja, potem pa ne želi biti niti svetnica več. In je odšla. Kaj pa ona in šport? No, ona ga je pustila pa bolj ob strani. Logično: v Kranjuu si je še vsak(a) polomil(a) nohte (četudi lakirane) na tem področju kjer nas je toliko pametnih, da je prav, da najbolj pametni odidemo....
Mera dobrega okusa je v politiki drugačna kot v naših siceršnjih življenjih. Preprosto je mogoče marsikaj, tudi fotografiranje z nogometnim stadionom, ki ga (vsa) politika do zdaj ni mogla spremeniti v človeka dostojen objekt. Zato me tako koketiranje moti vsaj toliko kot - neuresničene obljube. Na primer: nogometu bo znani veliki podjetnik pomagal, samo pogodbo mu pošljemo in bo vse v redu. Potem pa ni ne pogodbe, ne pomoči in na koncu celo - podjetnika ni več!