Jugoslavija gor ali dol, diktatura ali demokracija gor ali dol - vedno ostanejo ljudje, ki so nekaj počeli in ljudje, ki njihovo delo cenijo. Ali pa ne. Vinko Hafner je bil Kranjčan, ki je vodil Jugoslavijo v Titovih časih. V Kranju se ga spomnijo po navezi z bivšim direktorjem Ibi-ja Omanom: takrat je bila kranjska tovarna zgled vsemu socialističemu svetu, ne le Jugoslaviji. Vinko iz Stražišča je bil delavec, ki je postal "kralj". Ne dobesedni, socialistični. Tega ni izkoristil kot danes domala vsak politik: ostal je skromen tudi potem, ko ni bilo več njegove države, njegovega vpliva, njegovega sistema. Ni nas moril z zagrenjenostjo, še manj ostajal nekje v ozadju in vlekel niti. Bil je velik Kranjčan, velik človek - o njem bo sodila zgodovina in Kranj takega politika kot on ni imel in ga nima. Če pomislimo mizerijo vzpona in padca Alenke Bratušek, če pomislimo na odhod Janeza Bohoriča ali Jakoba Piskernika, potem je Vinko Hafner še bolj zgleden. Metali so mu rdečo preprogo po vsej "jugi", bil je vpliven in močan - a za njim ne bo velikih afer, spornih ravnanj.

Nekoč je znal reči ne tudi svojim. Ali bivšim svojim. Partijskemu diktatorju Miloševiću, ki je Jugoslavijo pomagal spreminjati v klavnico, je žugal s prstom. Junaško. Za tisti čas - preroško. To je bil Vinko Hafner, skromen delavski politik. Ko je bil čas za to, je pokazal, da ne more biti tiho takrat, ko so še mnogi molčali ali se vsaj skrivali pred morečo jugoslovansko kalvarijo. Tako je še enkrat več ali celo najbolj v svojem življenju opozoril nase. Revolucionarno? Zdaj je to grda beseda, a Vinko je zmogel revolucionarno dejanje. Tisti njegov prst in "Druže Slobodane..." ostajata.

Zdaj bomo morda dobili na vpogled njegova opažanja, ki jih je obljubil objaviti po smrti. Še eno videnje preteklosti, nesporno. Nekaj pa je gotovo: skromni delavec in partizan in socialistčni politik za samo ni pustil jaht, dvorcev in milijonov v bankah. Živel je drugače kot je bil drugačen njegov čas. Ni ga treba častiti, še manj slaviti - treba ga je spoštovati.

Ko danes v Kranju vidimo tiste, ki se ukvarjajo s politiko, nas je lahko strah. Vinko Hafner bo morda pozabljen, a bo ostal legenda. Vsa ta današnja duhovna revščina naše politike pa v primerjavi z njim izpade bedna. Vinko Hafner si v Kranju zasluži kip, spominsko obeležje. Ker je bil Kranjčan in Slovenec, ko je bilo treba.