Naša oblast je sklenila, da smo neumni. Slepi. Zabiti. Zato nas obvešča, da bomo Evropo seznanili z Globusom, Jelenom, mestnim jedrom kot dobrimi praksami. Že res: mišljeni so tlaki, pročelja in milijoni evropskega in našega denarja za prenovo. Toda pri tem pozabiti na dejstvo, da smo ravno s temi projekti dokazali nesposobnost oživljanja Kranja, je res smešno.
Likalnica samopodobe na Slovenskem trgu 1 je očitno postala glavno delo Mohštjana. Župan je v svoji samovšečnosti zgrožen, da ljudje opazimo tudi kaj drugega od nasmehov in koketiranja. Da vidimo prazne lokale - a on je obljubljal oživljanje jedra. Da vidimo bankrotiran Globus - a do zdaj smo vanj vtaknili preko knjižnice 8 milijonov. Da nam ni všeč lep in prazen Jelen - a trg deluje. In na vse to ni imel in nima vpliva sedanji župan, ki pa tako kot prejšnji po lokalnih in drugih medijih skuša s proračunskim denarjem zlikati samopodobo. Že res, da plačujemo zato, da mediji objavljajo novice o županu Mohštjanu s plačanimi prispevki, a včasih je potrebno vendarle zajeti sapo.
Mi želimo tržnico in ne županove pohode v Bruselj kjer bo predstavil dobro prakso mestnega jedra s 30, 40 praznimi lokali. Mi želimo trgovski vrvež in kruh za podjetnike, trgovce ter živahno mestno jedro. Mi želimo Globus kot eno središč Kranja in ne kot spomenik nesposobnosti lastnikov in še koga, ki je tja usmeril javni denar. Mi hočemo, da oblast končno začne delati za nas in ne zase. Ne zanimajo nas slavospevi, ko pa je "cesar nag": kanalizacija in asfalt in tlakovci in pročelja niso prinesli življenja v mesto.
Rešitve je obljubljal Mohštjan. Vse dobro in slabo njegove samohvale je dediščina Mohorja Bogataja. Ampak: ali mu ni vsak dan bolj podoben? Likalnica stvarnosti in samopodobe deluje....