Ste ponosni? Na Savo, ki je ni več. Na Merkur, ki ga ni več. Ste veseli novih dosežkov: postaje, tržnice, tribune v športnem centru ipd. itd.? Ste navdušeni, kako so Kranj vodili župani Gros, Perne, Bogataj in zdaj Trilar?
Nočemo biti črnogledi, naše najbolj udarne novice so tiste - pohvalne. A spoznanje o Kranju in njegovi poti od osamosvojitve naprej, ni ravno spodbudno. Eno najbolj industrijskih mest je izgubilo vse adute, a to je tudi posledica gospodarske preobrazbe - delo z rokami danes ni več kar je bilo v socialistični Juogslaviji. Kapitalizem je trda zgodba kjer je nastalo tudi mnogo novih podjetij, a pred nosom so nam dejansko speljali in odpeljali vse, kar je nekoč Kranj bil.
Obisk Celja ali Kopra nam prinese spoznanje o zaostanku. Splošnem. Mesto, ki je izgubilo tekstilno in čevljarsko industrijo in prodalo gumarsko in druge, ni zmoglo ene samo industrijske, obrtne, poslovne, podjetniške cone!? Vsi ti župani in veljaki niso zmogli enega samega projekta, ki bi Kranj zopet zagnal in pognal naprej. Danes postajamo spalno naselje Ljubljane brez lastne identitete in z ljudmi, ki so pri koritu in mlaskajo tja v en dan. Mesto športa v nekdanji državi je danes mesto športnega nazadovanja, kar je logično: če je šlo po Savi navzdol stotine milijonov in doma nismo zadržali nič, je to posledica.
Kranj je gradil z evropskim denarjem in še gradi. Vložek v kanale in tlakovce in pročelja je vreden desetine milijonov. A ni pomagalo, da bi Kranj zaživel, dobil mladostno energijo kot jo je prinašala mlada država. Raje smo volili in volimo povprečneže, ki nimajo ne vizije, ne volje, ne znanja, ne sposobnosti za premike naprej. Izgubljajo se v politikantstvu, Kranj pa zaostaja. Univerza je pokopana,inteligenca Kranja pa se dokazuje drugod.
Osamosvojeni smo, osvobojeni lastnih napak pa še ne.