Če na najbolj razširjenem spletnem socialnem omrežju od nas plačani v javnem zavodu (ali pa morda županova študentka) razglašajo, da je Gregorjevo tu, so oni pač mesece za časom. Mi pa smo leta in leta. Po odhodu Natalije Polenec je treba počistiti Avgijev hlev Zavoda za turizem kjer je že področje trženja predmet splošnega posmeha, Gregorjevo na spletni strani poletnega gledališča Khiselstein pa to samo potrjuje.
Skriti mit je ostal skrit kot dogodek za vse, ki so ga najavljali. Med obiskovalci dogodka, ki ga je zasnoval kranjski mladi glasbenik, ni bilo nikogar pomembnega z občine. Prav: jih pač ne zanima. A nasploh je nezanimanje za življenje v mestu, za njegov utrip v popolnem nasprotju s tem kar je obljubljal župan Mohštjan pred volitvami. Oziroma: če skupaj skrpaš program za svoje meščane kar počez in kar tako, potem pač jasno daš vedeti, da elitni glasbeni dogodek ni vreden pozornosti.
Nimamo podlage za strokovne ocene. A če dva večera v Khiselsteinu zbereta dobrih 100 (sto) ljudi v občinstvu, je stvar jasna in očitna: Zavod za turizem je zanimiv samo za to, kdo bo sedel na direktorski stolček in ali bo to uspelo dami, ki je znana in brez službe. Vse ostalo pa je za rajo, ki ji seveda ne gre metati biserov, kot se jih ne meče svinjam. Zato je za nas ponudba dogajanja nekje med visoko in težko dojemljivo kulturno avantgardo kot je bil Skriti mit in Kranfestom, zabavo za rajo.
Mi pa pod pod noge na blejski festival ali še bolje - v raj: v poletni kino, na koncerte, sprehod in sladoled kjer te ni strah praznih ulic in lokalov. Prestolnica vabi....Žal!