Recimo: gredo kranjski športniki na pot in dobijo na občini 1 (en) glinen vrček (majolko) z grbom Kranja, da se predstavijo. In kaj o tem pravi podžupan? Da gre na pot ogromno klubov in društev in ne morejo vsakemu dajati ne vem kaj....Boksarjem so dali 1 (en) vrček. Občina z 80 milijoni napihnjenega proračuna je ob Prešernovem gaju kopala po kleti za 350 000 evrov. Občina novega Mohštjana je dala zabavnjaku, da je primitivno vodil prireditev - 2 000 evrov za dve uri. Duletu iz boksarskega kluba pa vrček z pot v Srbijo....in to je prav in dovolj?
Dule pač ni zabavnjak in nastopač iz Ljubljane. Tu dela v nemogočih pogojih, ker je pač zanj oznaka znana. Šport, ki ni avtohton in človek, ki ni ...pa pustimo oznake. Kdor ga pozna, ve da je Dule udarcev vajen. In da je vedno znal pretrpeti in se boriti naprej. Zato je njegov prispevek k športu ocenila tudi občina in mu pod prejšnjim županom dala priznanje. Novi Mohštjan pa mu je dal vrček in ga poslal širit prijateljstvo v Srbijo.
Vsemu skupaj lahko rečemo spodrsljaj. Se zgodi. A Dule je tu že "tri župane dolgo". Slednji se menjajo z vrčki vred, taki ljudje pa ostanejo. In mlade rešujejo pred ulico. In se ukvarjajo s športom, ki ima trnovo pot do uspeha. So med nami, naši.
Lahko je deliti plakete in se slikati. Težje je za ljudi, ki delajo in si plakete zaslužijo, poskrbeti dostojno in oblasti primerno. Tisti oblasti, ki je rekla, da bo Kranj zopet v slovenskem vrhu. Tudi v športu. Rezultat? Vrček za boksarje je dovolj....