Buyukcekmece /se opravičujemo, če ni zapisano dosledno v turškem jeziku/ je našemu Boštjanu Trilarju podelil naziv častnega občana. Občina je del Istanbula kjer je na milijone ljudi in pobrateni del ima toliko prebivalcev kot Ljubljana. To daje podelitvi naziva velike razsežnosti. Mednarodni ugled Kranja se povečuje in izboljšuje. Imamo brate in prijatelje širom po Evropi in Balkanu in še kje. Skratka: treba se je pridružiti vznesenim komentarjem na strani stranke Več za Kranj, ker gre za fantastično priznanje županu, ki bo slavo Kranja ponesel v svet.Evolucija je jasna: predniki so pred stoletji na Pungertu pričakali Turke z orožjem in branili mesto na skali, danes smo bratje, pobratimi, prijatelji!
Lepo je to. Imamo pa nasvet, času primeren. Bi morda zmogel naš župan v Laze, v Stražišču? Bi lahko komentiral, razložil in pojasnil, kaj je z ekološko katastrofo v tistem delu s turškim Istanbulom pobratanega mesta kjer je on doma? Bi zmogel nekaj korakov med ljudi, ki si želijo, da bi bil župan in njihov krajan med njimi nasmejan in z rešitvami? Bi ob tem stopil še na čelo protestne kolone za telovadnico v Stražišču? In se jezil nad tistim(i) na občini, ki ne dajo denarja za objekt, ki ga čakajo v šoli že desetletje in več? No, vse to in še kaj bi mu prineslo čisto navaden naziv - pohvale vreden občan Stražišča. Kajti v tujini je lepo: sprejmejo, gostijo in pohvalijo te kar tako, brez posebnega napora. Doma pa je treba sitnim in jeznim pripovedovati lepe zgodbe o lepem mestu. Leto in dan so Laze primer, kako občina (prej in zdaj) ne deluje. Ker se nič ne da, ker ni denarja, ker nimamo dokumentov, ker ni dokazov, ker so interesi...
Buyukcekmece je daleč in mujezini te prebudijo zjutraj tam na vstopu v Azijo. Laze so blizu in smrad ti zasmrdi pod domače okno kar v Kranju, na vstopu v razvito Evropo. Primerjava je morda res nekoliko banalna in demagoška, toda: rad bi imel župana, ki bi bil občan Stražišča in potem bo tudi s Turki in vsemi ostalimi lažje.