Nekdo ima rad hribe, drugi nogomet. Eden prisega na ples, drugi na nogomet. Samo sodim med tiste, ki imamo radi kranjski, slovenski, evropski, svetovni nogomet. Malo je nogometnih stadionov od Moskve do Madrida kjer nisem bil, a doma sem samo na enem. V Kranju.

Danes mi je bilo hudo, ko sem videl, kaj je ostalo od travnika v Športnem centru. A mi je bilo bolj hudo 2011, ko sem od tam odšel kot odgovoren za klub in nogomet v Kranju. In odšel sem zato, ker je politika pustila klub in šport in 300 ali več mladih na cedilu. Ker župan s Sela pri Žirovnici ni maral nogometa, rad pa je imel denar. Zase in za politično posadko, ki je še enkrat več dopustila, da Športni center Kranj pomeni ŠPORTNO SRAMOTO KRANJ. Od takrat se ni spremenilo nič, ker je prišla na oblast posadka, ki je v pol leta dokazala, da zna slediti "mohanglerstvu" in da za nasmehi stojijo dejanja, ki jih je treba obelodaniti. Ista tribuna zamaka naprej, zdaj je uničena še zelenica.

Ne mine teden, da me kdo ne vpraša, kdaj bom zopet prišel "v nogomet" (Triglav). Eni so pomirjeni, ko odkimam, drugi mi ne verjamejo. Pa pridem v nogomet vsak teden: gledat tekmo, navijat za klub mojega mesta, mojega okolja. In me je sram in še vedno dojemam, kako prav sem ravnal, ko sem se umaknil. Zato, ker ta ista politika in to isto okolje še naprej (z obilno pomočjo vodilnih v klubu) uničuje šport in nogomet posebej. Otroci pa ga igrajo še naprej radi, a zdi se, da bodo ti uničevalci na koncu močnejši. Če jim je uspelo s košarko, vaterpolom, jim bo tudi z najbolj množičnim športom v Kranju. In tisti, ki se ob tem naslajajo, so samo proizvod okolja kjer smo nekoč z delom dokazali, da denar ni vse. A da je politična, medijska, gospodarska ignoranca dolgoročno smrt. Zato sem sam odšel, ko sem to dokončno dojel. Po štirih letih je tribuna taka kot je bila, zelenica pa zdaj uničena in nogomet na njej postaja zopet tak, kot ga Kranj želi: povprečen do podpovprečen. In nove tribune in luči in vsaj dostojne zelenice očitno dolgo ne bo.

Lahko bi izbral drug primer, a tega poznam: kranjska tribuna v športnem centru je sramota vseh političnih strank in oblasti in županov in propadlih veličin v gospodarstvu. To je preprosto Kranj. Bolje ga ne moreš opisati: uničen, zastarel, zanemarjen, pozabljen. Žalosten sem odšel danes: ne zaradi športnega poraza, zaradi spoznanja, da je dno zelo blizu. Da smo uspeli uničiti še nekaj, na kar bi bili drugod ponosni. In zato sporočam: ja, bom se vrnil. Na prihodnjo tekmo, v prihodnji sezoni - četudi v tretjo ligo. Ker se mesta, okolja, kluba, ne zapusti nikdar. Ker spadam sem. Vsi tisti, ki to uničujete, ostanite doma.