Ljubljano prihajajo gledat od blizu in daleč, ker ima mesto slog. Novoletna okrasitev pa je bojda evropsko in svetovno izjemna in izvirna. Nimamo daleč do tja. Kranj ima zdaj obilo smrečja in zelenja za okras. Lepo in pohvalno, nekaj novega in drugačnega nastaja. Nad vsem tem so še prešerni verzi za sodbudo rajanju. Tudi lepo in kranjsko. Nad vsem tem pa so lučke, ki nam jih je nekoč podtaknil Mohor v spregi s svojim šefom kampanje in uvoznikom poceni robe z Vzhoda.
Če k temu dodamo zapuščene trgovine in žalostne podobe propada, je decemberski vtis popoln. In če bi vse besede o prenovi in utripu zmetali na kup, bi bil višji od Šmarjetne gore. Tako nam preostane še enkrat več ugotoviti, da mestu dajejo življenje ljudje in da je Ljubljana zopet dober zgled za premike. Mi imamo zdaj december s smrečjem, a brez koncepta. Je pač nekaj na kup zmetanega, malo tega in malo onega.
Vsak župan je v predvolilni bitki omenjal mestno jedro, med županovanjem pa obupal nad njim.In bodimo pošteni: mesta se ne da ozdraviti čez moč, življanja se ne da vsiliti ali ukazati. Celosten pristop pa terja denar, voljo, znanje, marsikaj. In zato se seveda mestna uprava ni nikoli preselila v mestno hišo kot so napovedovali. In zato je bilo lepih besed in obljub veliko, celo milijonov evropskega denarja ni manjkalo.
Imamo kar imamo. Mestno jedro žal še enega decembra ni izkoristilo. Vsa čast tistim, ki v njem vztrajajo. Trgujejo. Poslujejo. Ponujajo. Mnogi so obupali. Zato si želimo iskreno, da bi novi ljudje v novem zavodu zmogli načrtovati vse leto december, ki bo nakazal našo sposobnost, da pridemo v mesto in v njem smo, ker imamo kaj početi, kupiti, podariti, pojesti, popiti ipd. To bi bil lep premik.
Kranj je lep, a še vedno prazen.