Palačo ima, kdor se kraljevsko počuti! In je kralj, cesar, vladar. In ima dvornega norčka, da mu poka vice in brije norce nekje pri nogah. A obstaja kraljestvo kjer je norčkov okoli 50 000 in pod Šmarjetno živijo. Tam je na svet prijokal tudi naš kralj. Šef palače. Najprej je svetu pokazal, da lahko vsak avto dobro proda in potem so se v grdem močvirnem kraljestvu njegovih kraljevskih potez naveličali in ga prepustili kraljevski karieri. Nato je odkril čarovnike, ki jim je bilo ime Aleš, Jakob, Igor, Darko ipd. itd., ki so živeli v istem kraljestvu. Sedli so skupaj in odkrili, da je najboljši čas za naskok na Palačo in kralj jo je osvojil. Tako, da je norčkom dopovedal, kako drugačen je. Kako dobro bo delal zanje. Kako bo enak z njimi in kako bo garal, da bi bilo njim bolje...Celo kraljevski kodeks kraljevske poštenosti si je omislil.
Po enem letu si je omislil še Palačo. Kaj je kranlj brez Palače (z veliko)? Nič. In je obvestil norčke, da zdaj ima Palačo kjer kraljuje in ureja in se smeje. Najprej sebi, da mu je uspelo. Potem nročkom, da mu verjamejo. Veselo prihaja v Palačo s svojo boljšo polovico in ni konca ne kraja kraljevskim potezam. Na njegovem dvoru ni dolgčas: za pridne dvorjane in podanike poskrbi s kako službico ali dobrim poslom...Norčki ploskajo in vsak mesec prinesejo pridno "desetino" kralju: od svojih plač za njegovo plačo in njegove viteze in dvorjane in vse, ki so pri kraljevskem koritu našli svoje zatočišče.
Norčki s(m)o prej šimfali kralja, ki je poleg desetine znal vzeti še marsikaj. In še več. A Palače si ni omislil. Je bil bolj skromen ali manj samovšečen. Mohštjan I. že razmišlja o novih korakih in kraljevska Palača ga navdihuje: kaj če bi norčkom dopovedal, da je tisti ljudki naziv župana tako nevreden Palače in kralja v njej? In bi sprejeli še en kraljevski kodeks, ki pa bi veljal za norčke, ne za dvorjane: v njem bi bil samo en člen: "Kralj Mohštjan I. vas lahko na....e kako hoče, kadar hoče, kakorkoli hoče!"