Župan Mohštjan je po logiki oblasti in raje izpostavljen. Trma je kritična kot vsak medij, ki želi jasno početje oblasti in jasen pregled nad denarjem, ki ga zagotavljamo za njihove plače in seveda ves proračun. Ko nas potem obvestijo, da je občinsko poslopje Palača in je župan šel gledat človeško ribico in vzel s sabo šefa kabineta, da jima ni dolgčas, smo žalostni. Parada narcisoidnega obnašanja namreč ni v čast mestu, ki si je želelo - najavljane - drugačnosti. Ki naj bi bila predvsem v tem, da bi imeli oblast, ki bi delala več in skrivala manj.
In če se nam pokaže župan s človeško ribico, ne zmore javno in glasno povedati, kdo ga politično podpira. Ker je koalicija kot proteus: zelo varovana, zelo skrita, zelo nebogljena, zelo zanimiva, zelo plaha. Žalostno je, če nam oblast kaže samo svoje "uspehe", pozablja pa na obljube o delu. In potem se zgodi da župan kotpredsednik Več za Kranj objavlja, kako je na njegovo pobudi nastalo igrišče na Planini, svetnica Več za Kranj in krajevna funkcionarka pa to skuša skriti za krajani in njihovimi pobudami. Ker je igrišče dobavilo znano podjetje znanca župana ali kar tako, ker se v poplavi novic o uspehih oblasti ne morejo zmeniti, kdo naj kaj pove (ali česa ne pove)?
Naša oblast stori tudi kaj dobrega, ni dvoma. A dokler je skrita za primitivno politično kuhinjo in je glavni kuhar tisti, ki je oznanjal spremembe, je Kranj v megli. Politični in stvarni: tavamo nekje med spoznanjem, da Mohor B sploh ni odšel in nasmejanim županom, ki je prispodoba praznega govoričenja in oblasti brez kredibilnosti.
Leto 2016 je priložnost, da doživimo nekaj, kar bi morali že zdavnaj: oblast kot smo jo volili. Zdaj imamo skupino, ki se drenja pri koritu in glavnega med njimi, ki uspešno odriva napačne in krmi prave ter to objavlja v bodočih Kranjskih novicah. Za naš denar. Mljac, mljac...