Obljube so zato, da jih prelomimo. No, tokrat je moja prekinitev trmatorskega posta z razlogom. Ime mu je Dejan Burgar. Kratko povedano: on je bil primer dela v Triglavu. Prišel je iz našega okolja kot mlad fantič, postal najboljši strelec kluba, znan nogometaš. Vmes? Vmes je trpel udarce in poškodbe in nikdar, ampak res nikdar, nase opozoril drugače kot z goli, nogometom. Ko mu ni šlo, ni bil kriv kdo drug, ko mu je šlo, ni bil vzvišen nad drugimi. Dejan Burgar iz Velesovega je primer Triglavovega koncepta, Triglavovega načina dela, Triglavove nogometno poti.
Do 2012. To je treba pristaviti. Sedanja nogometna Triglavova oblast z vernim slugo športnim direktorjem namreč z dejanji dokazuje, da temu ni več tako. Da je bolje fehtariti za Olimpijine mladince kot pa narediti vse, da bi Dejan Burgar in še kdo brcal žogo za Triglav. Dejan je namreč bil tudi kapetan ekipe, a mu je naš trenerski "delbosko" vzel trak. Ker je Dejan sedel na klopi, da je lahko igral nogometaš, ki je potem namesto na odločilno tekmo odšel na plažo. In izdal Triglav - tako kot naša stroka s trenerjem in športnim direktorjem na čelu. Dejan je igral, zastreljal najstrožjo kazen - a mu tega ni nihče očital. Ker je prej držal Triglav v ligi in ga letos pripeljal do kvalifikacij. Z goli, s tem da je igral pod injekcijami. In nikdar ni sebe dvigal nad klub, ekipo, soigralce. Ne, Dejan Burgar ni gorenjski nogometni biser vseh časov, je pa značajsko, človeško in nogometno daleč, daleč nad tistimi, ki danes zanj nimajo denarja. Trdim odgovorno: če ga je za dodatno tajnico v pisarni, ga je tudi za Bugija. Kajti naš Bugi je simbol Triglava bolj od trenerja, ki se je ponovno osramotil. Športni časopis namreč povabi k analizi prvoligaške trenerje, ki potem tudi nanizajo najboljše igralce (po tri) na posameznih igralnih mestih. Prepotentni mariborski trener je na vsa prva mesta in tudi na ostala dal svoje igralce, ostali so bili bolj realni. In naš trener? Zanj so na tem idealnem seznamu pristali tudi Triglavani. Lepo: svoje je treba pohvaliti, če so jih že drugi prvoligaški trenerji izpustili.
Je logično, da je na tem seznamu najboljši strelec kluba, ki je tega istega trenerja rešil "šutkarte" in ekipo pripeljal v kvalifikacije? Je. Razen za "delboska", ki tega igralca "pozabi". Ne pozabi pa tistega, ki se je zabaval na španski plaži, ko se je isti trener s športnim direktorjem vred v Dobu učil v živo nogometa od Jerneja Javornika. Ja, pomislite to predrznost, da ne zapišem - nesramnost: Dragan Ovčina je po oceni Sinše Brkića med 33 najboljšimi igralci prve lige - Dejan Burgar pač ne. Zato, ker je v Dobu igral, Ovčina pa letoval kakih 1000 km proč!? Kot navijača Triglava bi me to presenetilo, kot poznavalec razmer pa sem si pomagal s stavkom, ki je našemu trenerju tako lasten: "Tako je sine, taako je...!"
Zato je prav, da je Dejan Burgar vrnil opremo z orlom na prsih. In zato je prav, da ne igra za 100 evrov. In zato je prav, da je Ovčina v medijih visoko ocenjen, Burgar pa pozabljen. Kemični želodec športnega direktorja (in ostalih šefov) bo prebavil tudi tole, jaz pa rečem: "Hvala, Bugi!"
Triglav s tako vrednostno lestvico postaja vse bolj podoben času, ko sta dva igralca s pomočjo ukradenega žiga (ukradel ga je alfa in omega nekdanjega Triglava, dokazano...) ušla v Domžale brez, da bi obubožani klub prejel en sam cent odškodnine. Verjetno sta se smejala, kako sta vse "zaj.....a"! Dogodki zadnjih mesecev me spominjajo na tisti čas, ko sem raziskal, kako sta fanta odletela iz orlovega gnezda (in se kasneje vrnila kot "velika Triglavana", eden prej, drugi kasneje).
Ljudje se spreminjamo, a ne povsem. Ponosen in vesel sem, da sem gradil drugačen Triglav.
