Judita Nahtigal je verjetno najbolj znana Kranjčanka v tem hipu. Predsednik vlade ji je izrazil spoštovanje, gotovo pa jo mnogi tudi zmerjajo. Tako pač je v tem našem mestu. Ravnateljica dijaškega doma je namreč v nekem trenutku postala simbol - odgovornosti in poguma. V tematiki kjer histerja prevlada nad razumom je jasno, transparentno, odkrito spregovorila o rešitvi, dala predloge in dobila (negativen) rezultat. Ali pa zelo - pozitivnega: pokazala je, da v Kranju imamo človeka, ki zna sprejeti odgovornost, ki je intelektualec in tudi deluje odgovorno in jasno. Lahko kot občani dvomimo o njeni odločitvi, lahko smo proti azilantom - o pogumu ni dvoma. O poštenem opravljanju svoje službe tudi ne. Kajti ni se lahko soočiti z negativno nastrojenimi ljudmi, ki nočejo beguncev - četudi le otrok.
In imamo župana, ki je predvsem Boštjan, ko stori kaj slabega in župan, ko je treba pošiljati naokoli samovšečne izlive svoje funkcije, veličine. Ko nastopi čas odgovornosti pa župan vse zvali na Boštjana, ki pije in zmerja ipd. On pač kot župan ni tak, sebe ne prepozna - pravi človek, ki je na oblast prišel kot največji zagovornik vrednot za katere zdaj hinavsko trdi "da so le delček programa". Za njega je Judita Nahtigal seveda pojem osebnosti, ki jih Kranj nima v izobilju. Za njega je gospa iz dijaškega doma pojem odgovornosti in transparentnosti. Kajti ona je trezne glave sprejela odločitve, ki lahko vplivajo na njen stolček, kaj bi slepomišili. Župan se ga oklepa potem, ko je verodostojnost zapravil in se boji na volitvah dokazati, kako ga cenijo volivci (!!).
Zato od danes naprej na Trmi nimamo več župana. Imamo pa Boštjana Trilarja. Njegova zasluga je, da smo župansko funkcijo razdelili na Boštjana in župana. Pravi župan je odstopil, sprejel odgovornost. Ostal nam je Boštjan, ki se lahko napije, zaleti, žali, molči, izjavlja in dela kar hoče. To je dokazal z držo na izredni seji kjer mu je večina povedala, da naj gre. V bistvu pa mu je to povedala Judita Nahtigal kot nasprotni pol. Kot ženska, ki se odloča in sprejema posledice in ima nek pogled na problem, ki ni usmerjen k čuvanju lastne riti v političnem ali kateremkoli smislu. Gospa, rojena v Kranju na Primskovem, je prazvprav upanje za Kranj: drugačen, odprt za pretok idej in kultur in misli in ljudi, če hočete. Tisti, ki se je ustrašil tistih nekaj otrok, tujcev, sirot, pa naj gre po kilo poguma v dijaški dom.
Kranj nima več župana, samo še Boštjana. In k sreči Judito. KRANJČANKO!!!