Pralni stroj v primerih Ljudske univerze, izvensdonih poravnav, zavoda za turizem v Kranju ni deloval. V vseh pirimerih je šlo za različne ugotovljene nepravilnosti z občinskimi revizijami, ki pa mestni politiki biso bile dane na vpogled in v razpravo. Razen tiste o zavodu za turizem kjer je vztrajal mestni svetnik Černe in bo zdaj govora o početju, ki je osupljivo in zanimivo.
Boštjan Trilar je pred svojo izvolitvijo obljubljal, da bo razgalil različna početja prejšnje oblasti, ker je drugačen. Nato tega ni storil, a zadeve so šle v milijone evrov (Gorki, zavodi....), celo občina za časa Mohorja Bogataja pa je dobila negativno oceno računskega sodišča. Zdaj je Boštjan Trilar dejansko že enak ali slabši (po ljudskem mnenju) od prejšnje oblasti, ker ni zmogel prevzeti odgovornosti. A obenem potihem skuša "pokvitati" obveznosti: na primer Art centru za katerim stojijo ljudje, ki so mu vodili kampanjo in mu pomagali na stolček je namenil 15 000 evrov poravnave. Torej: ni do vseh enak, ni z vsemi v enakih odnosih?
Zgodbe o tisočih evrov gredo mimo Kranjčank in Kranjčanov, a gre sleherni evro iz njihovih žepov. Preprosto: če javni zavod plačuje računovodstvo bajno, to plačamo mi. Če gre za bolj ali manj povezane osebe, ki delujejo kot dobro namazan stroj, navadno ne vemo. A primer Trilarja in avtobusne postaje in svetnika Copka ponavlja vzorec: Copkov poslovni partner in osebni prijatelj izdela študijo, na kateri temelji tako želena postaja, ki jo zagovarja drug Copkov prijatelj - Boštjan Trilar. Preveč čudno, da bi bilo naključno, kajne?
Umazano perilo ni lepo prati, ker se umazanija vidi in celo zasmrdi. Boštjan Trilar je do zdaj to spoštoval in skril marsikaj, kar je dobil v dediščino od prej. Smola zanj je, da je s svojimi dejanji in ravnanji umazano perilo od prej prekril z novim, svojim.
Jojmene vsem nam.