Kranjska postaja: v predvolilnem času najbolj napadana neumnost Mohorja Bogataja postane projekt Boštjana Trilarja. Nenadoma, brez pojasnila, z naročili prijateljskemu podjetju za študije. Ljudje ponorijo, Zlato polje je na nogah. Civilna pobuda terja odgovore, 25 milijonski projekt pa je dejansko ena od Potemkinovih vasi = navideznih projektov kjer seveda manjka dobra priprava in zlasti odgovor na vprašanje: kdo bo zaslužil s tem?
Kranjska tribuna: v predvolilnem času za Trilarja sramota, zdaj v dveh proračunih zanjo pol milijona kar je enako 0. Tribuno porušiti brez, da bi vedel, kdaj bo nova, je škodljivo početje za športnike. In pri tem je treba dodati, da dejansko novogradnja ni imela nobenih temeljev že v začetku, ko je to najavila županova ekipa (denarja za take projekte ni). Zadolženost smo povečali, evropski denar je za to težko dosegljiv, postaviti navidezno gradbišče pa je pač reševanje ugleda oblasti, ki ga je zapravila že zdavnaj.
Poslovna cona? Tržnica? Lahko bi naštevali še in še obljub iz programa, ki so neuresničljive, ker gre v Kranju za navidezno oblast. Podpirajo jo tisti, ki volivcem skrivajo dejstvo, da so javno terjali odstop in se zgražali nad Trilarjem, potihem mu "držijo štango". Ignac Vidmar in Damjana Piškur iz SZNKS sta vzorčna primera, da o Dragu Štefetu in Desus ne pišemo: taki držijo lahko vsakogar na oblasti, ker je njihovas presoja vedno ena sama: lastna korist.
Primer Kokrice = primer oblasti človeka, ki je rekel, da bo prisluhnil Kranjčankam in Kranjčanom. Je res? Je mogoče na silo ljudem vsiliti nekaj, kar sploh ne poznajo in dejansko nočejo? In zraven zamolčati igro svojega podžupana? Mimogrede in še enkrat: ni problem bejzbol, problem je v tem, da se mu morajo vsi umakniti....To je torej dober projekt dobrega Trilarja?
Kokrica ni navidezen projekt. Je prekleto resen in je veliko opozorilo, kaj se bo dogajalo še dve leti mandata župana, ki ga pozna vsa Slovenija. Po čem že? Copek bi rekel: po dobrih projektih!