Predsednik Triglava je častna funkcija navkljub statusu kluba, ki tone v povprečje. Zato je dobro, da na najegova ravnanja opozorimo in dodamo naslednje: lahko človek razume neuspeh (tudi pred njim ga ni manjkalo), težje pa netransparentno skrivanje dejstev kot je sporna pogodba in vse kar z njo klub izgubi. Bistvo: uprava s predsednikom je klub pripeljala v drugoligaško povprečje, denarja za normalno delo pa ne zmore zagotoviti. Od tu naprej je pot v pogubo jasna....

Predsednik gorenjskega nogometa je mož, ki je v nogometu desetletja. Letos iz lig izpada malo morje gorenjskih moštev - od dečkov do članov in tako dalje. Gospod je pravi Kim Il Sung športa, ker je na funkciji leta in leta. Ne samo to: močan je v sodniški organizaciji kjer so odnosi (kot pravijo sodniki, ki to upajo) katastrofalni in kadrovska kuhinja je grozljiva. Isti človek pa desetletja zastopa gorenjski nogomet v Ljubljani in širše kar je demokratična posledica dejstva, da ga vedno znova izvoli četica enako mislečih. Nesporno legitimno in legalno - rezultati pa so vidni: regijsko nogomet ne zmore storiti nič, nima ne prvoligaša, ne prave in aktivne organizacije. Kim Il Sung iz Preddvora pa je večen.

Predsednik slovenskega žogobrca naj postane še evropski prvi človek. Prav. Lepo za Slovenijo, lepo za nas, da imamo takega človeka. Ko je bil pred petimi leti na politično-nogometnem skrivnem sestanku, je zlorabil svojo vlogo in položaj: glavo je bil pripravljen odsekati in ponudil je ceno - prvoligaški status! Tragika zakulisja pravnika, ki je na pravo presojo svojega početja odgovoril z molkom. In njegova sodelavka v tej umazani raboti je hotela na evropski stolček. Vrednote, ki jih zastopata v javnem življenju so precej drugačne od sestanka 3.6.2011 v Ljubljani, ko sta skušala "odrezati" tistega, ki ni bil tiho.

Verjetno je žogobrc res samo najbolj važna postranska stvar na tem svetu, celo v Kranju. A prav je, da vemo in zvemo, kaj se dogaja v civilni družbi kamor sodijo društva, klubi vseh vrst in oblik. Politično nogometna lustracija 2011 pa je morda lahko razmislek o tem, da se v športu (nobenem) ne dogaja vse na športnem prizorišču. In da je zakulisje umazano kot le kaj.