Milano je prestolnica Evrope in sveta, okroglo usnje prinaša dobre in slabe stvari: predvsem pa vse več denarja v in okoli nogometa. Ljubljana se je z ducat tisoči ljudi na proslavi prvaka v nogometu spet malo zapisala med evropske prestolnice kamor je moreš z ženskim rokometom (pa brez slabšalnega prizvoka), ker London ali Paris ali Dunaj ali Beograd ali...pristajajo pač na jasen kriterij: imeti moraš nogomet, da si urbana prestolnica, da nekaj veljaš.
Vitomir Gros, Mohor Bogataj in Damijan Perne niso bili nikdar v Kranju na nogometni tekmi. No, župan Gros je enkrat bil (Slovenija:Norveška do 21). In to je to. Trilar? Ne se hecat: ni v njegovem slogu. Rezultat? Smo nekje med Šenčurjem in Veržejem - prestolnica? Ko smo se zadnje dni posvetili dogajanju v Triglavu, našem klubu, je bil namen samo eden in jasen: povedati, da je klub žal ogledalo vseh nas, Kranja, nogometa, športa ipd. Predsednik, ki skuša članom kluba onemogočiti sodelovanje in obenem skriva ključne obveznosti kluba do zunanjih, je tragika in seveda prispodobra Kranja. Oziroma: kako lahko ljudem pogleda v oči in kakšen je ugled uglednih direktorjev, članov uprave v okolju kjer seveda ljudje berejo, spremljajo.
Če je svet uprl oči v Milano, če se je preobrazila Ljubljana, mi kažemo s prstom na Kranj. Ne, nogomet je lahko "španska vas", nesposobnost okolja, da sledi skupnim zdravim projektom, je kranjska bolezen. In primitivizem v mislih in ravnanjih. In seveda omejenost v tem, da se vedno znova skušamo z varne razdalje čuditi "kaj vse delajo in si upajo". Nogomet je tudi najbolj integracijski šport kjer so mesta (in kmalu v Franciji države) soočena s simboliko, da ne podpirajo le žogobrca, kluba...ampak pripadnost. Slovenija in Kranj in vsi smo danes Jan O. ?
Kdaj bomo - Triglav Kranj? In s kom?