Danes komunalni redarji pridno zatikajo lističe za vetrobranska stekla okoli občine. Prešernov gaj je dobrih 100 metrov proč in tam že nekaj dni stoji pomazan kip Janeza Dolinarja ut leta 1968. Gre za kip Prešerna v Prešernovem gaju. Nekdo ga je z barvo pobarval, oskrunil, umazal - kakor hočete. In tako stoji že nekaj dni. Vrli redarji, varuhi reda, očitno niso prišli do gaja, sporočili nadrejenim in komunalci ali kdo drug kipa niti začel ni čistiti.
Tako je to v Kranju. Mi bomo odprli parkirišče kar je naložba in govoril bo župan in še kdo. Med tem pa streljaj proč svinjajo kip. Kajti to ni bager v Rogu v Ljubljani, to je umetniško delo. In umetnin se ne paca in popravlja - imamo pa vsi pravico, da so nam všeč ali pa ne. In se spomnimo občine Naklo, ki ni bila zadovoljna z delom redarjev in je naše, kranjske in skupne, odslovila. Je kdo od mož v lepih unoformah bil ob službo? Ne, prispevek ostalih občin bo pokril naklanski izpad. Tako to je. In smo lahko zadovoljni, da znajo vsaj globe zatikati za brisalce, kajne?
Delovanje mestne oblasti ima svoje cvetke: redarji in komunalci ne zaznajo popackanega kipa, mestna uradnica kaže sredinec občanom na medmrežju, mestni uradniki se vozijo na naše stroške na izlete, šefi uradnikov parkirajo zastonj, občani in drugi uradniki moramo plačati. Kako je že rekel Trilar? Pisarna za zadovoljstvo občanov?
Drobci nam kažejo, da na občini vlada po "zavrnitvi sprejema odgovornosti" našega Trilarja zanimovo stanje kjer se seveda lahko ponovi star pregovor o tem kje riba smrdi. Vsekakor pa bo vsak občan najbolj vesel učinkovitih uradnikov, ki zmorej pretegniti noge do gaja in ukrepati. Pa še niso.