Ko je Bogataj gradil v nekdanji Blažunovi gostilni medgeneracijski center, smo se mnogi vprašali, zakaj je prazna ekonomska šola pri Prešernovem gaju. Ponikovalnica denarja na Cesti talcev je še odprt problem, Trilar pa je tistega pri Prešernovem gaju zaprl. Brez ideje, brez projekta, brez denarja?
Morda je res temu tako, a Trilar silno rad poudarja, kako uspešen direktor je bil. Le zakaj je potem odšel iz vseh teh uspešnic, ki jih je vodil? Zakaj ne prodaja avtomobilov namesto kranjske prihodnosti? Na to bodo odgovorili volivci leta 2018, mi pa lahko do takrat gledamo propadanje nekdanje šole. Ni Trilarjeva zasluga, da propada, a veselo pomaga nadaljevati zgodbo o tem, da nekaj imamo in ne vemo, kaj imamo in kako naj uporabimo.
Človek, ki je kranjsko prihodnost videl drugačno, lahko potegne enačaj med Mohorjem in Boštjanom. Slednji je s svojo pijansko zgodbo in zlasti nesposobnostjo sprejemanja odgovornosti postal "parkirmajster" kjer malo asfaltira po Kranju. Prav: potrebujemo tudi to, a kje je tu vsaj kakšen poskus drugačnega? Kje je tu zagon, ki nam je obljubljen?
Ko so nas krajani "povabili" v nekdanjo osnovno in ekonomsko šolo, smo vedeli samo eno: oblast in naš denar zaupamo napačnim. Treba jih je poslati v šolo, ne pa jim dati v roke milijone. In če je prejšnji župan oddal pred odhodom še zadnji posel, sedanji župan kupuje hiše po Kranju po ceni, ki je še enkrat višja od tiste, ki jo izračuna sodni cenilec?!
Zdaj pa na počitnice, potem pa v šolo!