Kdo se je komu prodal? Kdo je s kom in čigav? Kdo ima koga v lasti in kdo je koga kupil, prodal? Vprašanja sodijo v politiko in življenje. Kjer smo (žal) vsi kupljivi. Grda misel, grda trditev? Morda, a ima osnovo v realnosti, v potrebi, da človek nekaj da v usta in da nahrani otroke, nekje stanuje in tako naprej. Cena je pri tem ključna in seveda - trgovina sama.
Ko so v bivši državi Buldožerji v eni pesmi zapeli "za ideale ginu budale" (za ideale umirajo tepci), so borci pobesneli. Logično, oni so svoja življenja "prodali" za ideale. Danes je opisani verz pač privzeta mislenost in zato trgovina cveti. Tista politična, tista zakulisna. Cene so različne.
In zato je gasilska zgodba v Kranju tako zanimiva: v njej nastopa tisti župan, ki je dejal, da ne bo več župan, ker gre novim izzivom naproti. In je med tem še lepo vlekel plačo tri mesece, ker izzivi lahko stanejo pač nekaj evrov. Nekoč je kot svoj ključni projekt prodal etični kodeks za poštene politike in ga potem prvi poteptal v blato lastne nenačelnosti. Pa pustimo ga že pri miru, saj je preteklost!? Hopla: mestni svetnik v podobi bivšega župana še želi kadrovati, vplivati. Ja pa kaj - ali novi župan ne počne isto? Pa še kako: le da je on izvoljen, Trilar (s svojim kandidatom) pa poražen. Na demokratičnih volitvah.
Zato je prav, da svojo ceno povedo, pokažejo, dokažejo tisti, ki glasujejo. Ker smo jih mi izvolili. Zato je na pladnju načelnost tistega svetnika, ki se bori proti elitam, ki je za drugačne odnose ipd. Zato je na pladnju tudi eno ključno dejstvo: ali je konec neke politike, ali se šele začenja? Ali smo sposobni imeti gasilca, ki si to zasluži, ali pa nam zadošča nekdo, ki si je to zaslužil s tem, da ima prave podpornike?
Vsi smo naprodaj. Je pa vprašanje cene. Ali pa je morda v nas še drobec tistega, čemur se reče "prave vrednote" in bomo morda doživeli, da se vsega le ne da kupiti?