To, kar je storil Mohor Bogataj kot kranjski župan v nekaj tednih po nastopu funkcije, je mati vseh afer vseh županov: preprosto je svojemu političnemu svetovalcu omogočil, da je za naš denar kupoval od pršuta do....! Bivši župan Mohor, direktor Franc in "nadžupan" Kristijan so izvedli takrat legalno akcijo, ki ji je na prste stopil bivši direktor mestne uprave, potem policija, tožilstvo, sodstvo. Zdaj dva sedita za zapahi, Mohorju Bogataju se ni zgodilo nič. Pa čeprav je njegov podpis vse omogočil.
Njegov naslednik Boštjan Trilar bo verjetno moral šele položiti račune za početja, ki pomenijo odlive iz naše blagajne. Če država trdi, da je podpisal nevzdržno pogodbo za 3 milijone, to še ni dokaz, da je šlo za kako napako, kaznivo dejanje. A takih indicev ni malo: kako je gradil v Stražišču, kako bi gradil na Planini ipd. itd. Zgodbe so to, ki dvigajo tlak mnogim, ki so prej nasmejanega Boštjana vzeli kot se je pač ponujal: rešitelja za kranjske probleme....
Zanimiv paradoks: isti bivši župan Boštjan je zdaj poslovno povezan s tistim Alešom, ki je nekoč prvega (obvladoval je župana do podrobnosti, debelo služil s proračunom) in najmočnejšega v Kranju poslal za zapahe, da bi izdelal še dva župana (Trilar, Perne). Res smo okolje kjer vsakdo vsakogar pozna.
Nočemo komentirati pravosodnih odločitev. Še manj trditi, da je pravici zadoščeno. Najmanj se naslajati nad nekom, ki je za zapahi. Gre samo in zgolj za zaključek, ki je jasen kot beli dan: kranjski veljaki vseh vrst in sort so nam zapravili vsaj eno športno dvorano in še eno šolo in še eno postajo in še eno tržnico. Kam je šel denar v primeru sporne poravnave vemo vsaj delno. V mnogo primerih ne vemo nič.
Kranj se je do zdaj opotekal ob "poravnavah" vseh vrst. Iskrena želja: dovolj je tega. Ne: zahteva!