Kot vsem županom, je tudi Vitomirju Grosu lahko najti napake - ene ni imel: bil je in je Kranjčan. Zato kljub pomladni Sloveniji ni rušil spomenikov na Slovenskem trgu in zato je znal ograditi Prešernov gaj tako, da bo to ostalo zanamcem. Lokalpatriotizem je šel do te mere, da se je znal grdo skregati z državo, a to je že druga zgodba. Kranjčan!
Damijan Perne je tudi Kranjčan, kot župan je to izpričal - žal pa županstvo po senzacionalni zmagi ni bilo ravno "vloga njegovega življenja" in zdravnik in igralec je v svojem mandatu pustil vtis, da politika ni bistvo njegovega življenja. Ko je pristal med podporniki župana Trilarja, je bil še bolj medel in brezbarven. Razen takrat, ko je zagovarjal njegovo pijanost za volanom. Odšel iz politike.
Mohor Bogataj nikdar ni bil Kranjčan, nikdar ni čutil s Kranjem in to ni nič slabega, če ne bi bil naš župan. Doma iz "Kašarije" je Kranju pustil za kake 3 milijone bremen, o vsem ostalem pa samo eno: žal je bilo to nesrečno obdobje za razvoj, zapomnili si ga bomo po projektu Gorki, ki sodi v njegov čas. Kranjčan nikdar ni bil.
Boštjan Trilar: vtisi so še sveži in - boleči. Tako razočaranje kot ga je Kranju pripravil pravi Kranjčan, je redkost. Vse, kar je zagovarjal, je podrl sam. Vse, česar se je lotil, je (bilo) sporno kot npr avtobusna postaja in podobne norosti. Cena njegovega vladanja zna biti visoka. Kranjčan je bil in je, a Kranj ga ne bo pomnil po dobrem.
Novi župan bo o sebi več povedal z dejanji. Kranjčan nesporno je, želi biti (kot sam pravi). Je to dovolj? Ne, prezgodaj je za ocene. Je pa res: dokler išče stanovanje, hišo, parcelo, je lahko komurkoli sosed. Najboljši sosed? A ga nismo prodali tujcem....? Kranj čaka Kranjčana - ga je dočakal?