Zasebna lastnina prevladuje ob Čukovem bajerju. Vsak z njo razpolaga kot pač hoče in zmore. Žal je Bobovek poleti in pozimi lahko kaj več. Vprašanje denarja? Ali znanja? Ali volje? Ali sposobnosti, da stopimo skupaj in naredimo iz te kranjske (žal) sramote, turistični biser?
Ne gre nikogar obsojati, da je Bobovek 10 in več let popolnoma zapuščen. Da je bajer pač ostal le priložnost, ne pa možnost. Da ljudje, ki tja pridejo, rečejo: "Kar tako naj bo, saj ne bodo drli sem drugi!"Kranj s Kokro (kanjon skozi mesto = kdo še ima tako priložnost?) ali bajerjem ali čemurkoli caplja nekje zadaj. Ljubljana je bila sposobna očistiti Ljubljanico in jo spremeniti v reko, ki je v ponos mestu....
Politika in gospodarstvo morata najti interes, da posel dobi razmah, da se kaj zgodi. Bobovek bi v sosednji Avstriji spremenili v biser ponudbe, v lep in tudi urejen del okolja. Pri nas se vse konča pri lastnini, denarju, interesih, nagajanju in tako naprej.
Vroče je, da redkokdaj tako. Ravno zato je skok do Bobovka lahko priložnost za urice v naravi in v vodi. Lahko pa je tudi srečanje s tem, česa ne znamo in ne zmoremo. Kranj žal plačuje davek dejstvu, da so ga vodili (tudi) ljudje, ki še poti od občine do Bobovka ne bi našli....