Gorenjski muzej sredi Kranja je v objektih, ki so z denarjem EU in našim stali več kot 5 milijonov evrov. Če smo se že razjokali nad dejstvom, da je poletno gledališče v Kranju en mesec poletja brez enega samega dogodka, je analiza "sodelovanja" kranjskih kulturnih fevdalcev naravnost porazna: dve ustanovi, ki ju plačujemo iz proračuna, sta oddaljeni nekaj sto metrov - a se sploh ne poznata. Zato ni čudno, da nam spored dogajanja ponuja vsakodnevno telovadbo, dveh zelo zanimivih razstav pa ne.
Direktorica muzeja in direktor zavoda sta javna delavca katerih delo nadzoruje občina preko svojih predstavnikov. A to so formalnosti: dejansko oba kulturnika sploh ne sodelujeta, ker se ne obveščata niti o tem, kaj delata. Drugače bi Kranjčanke in Kranjčani bili opozorjeni na razstavi tako kot na druge pomembne dogodke. Pa niso. Oziroma: vse skupaj je ena sama improvizacija, eno samo sprenevedanje, eno samo trošenje našega denarja kar tako. Gospod in gospa si ne izmenjata niti osnovnih sporočil o dogajanju v ustanovah, ki bi morale tesno sodelovati. Pa ne sodelujejo oziroma so kulturni fevdi, ki so pač sami sebi zadosti.
Na potezi smo vsi mi, da preko mestnega sveta in župana in vseh odgovornih dosežemo, da se končno vsi ti samosvoji šefi in direktorji in vladarji na svojih vrtičkih, zaplankanih v kranjsko stvarnost, začno povezovati, pogovarjati in delovati. In da se odnosi spremenijo in nadgradijo. Je res tako težko obvestiti o razstavi na enak način kot o skupinah, ki telovadijo po naši občini. In slednjim vsa čast: dosegli so, da so v dnevnem koledarju Zavoda za turizem in kulturo, Gorenjski muzej pa ne.
Prešernovo mesto lahko zardeva ob dejstvu, da levica ne ve, kaj dela desnica - največkrat pa sta obe v žepih varno spravljeni. Do kdaj bo tako? Dokler nam bo vseeno.