Moja krajevna skupnost - kako ponosno to zveni! Na Planini bodo ponovno risali meje, ojojprejoj! Kakšna drama! Je pomembno, kje živiš? Pa še kako: spomnite se (bivšega) predsednika KS Primskovo Naceta Vidmarja, ki je bil tudi kratkotrajni mestni svetnik: mimogrede je njegovo podjetje še malo poslovalo s KS kjer je (bil) predsednik....Ali pa Milana Klemenčiča s Kokrice: kot predsednik sveta KS je sledil ideji in projektu podžupana Vehovca glede "bejzbolj rajanja na Kokrici" pa naletel na hud odpor krajanov...Ali pa nekdaj močno vplivni "kralj" Mavčič in okolice, gospod Ješe? Njegova žlahta je podjetniško garala za "njegovo" KS in tako naprej in tako dalje...
Žal mnogo krajanov pojma nima, kdo jih vodi in kako. Naše krajevne skupnosti so take kot so v njih ljudje: če jim je česa mar, če se česa lotijo, potem sploh vemo, da jih imamo. Kot na primer v KS Bitnje kjer so s spremembo preveč partizanskega praznika prišli do medijske slave, a se seveda ni zgodilo prav nič posebej pretresljivega: ljudje so demokratično odločili, vsak pa ima pravico do svojega mnenja.
Problem krajevnih skupnosti pa ni samo kranjski, je slovenski: eni so prepričani, da so odveč, ker nimajo dovolj denarja in ne odločajo o praktično ničemer. Drugi bi jim dali nekdanjo (večjo) veljavo, da bi bilo ljudem v njihovem okolju lažje in bolje. Resnica pa je nekje vmes: če imaš v KS izvoljene ljudi, ki si prizadevajo za reševanje (lokalnih) problemov, si že veliko naredil. Če še ljudje potem sledijo tistim, ki so jih izbrali in dejansko vsi pripomorejo k izboljšanju stanja, je to že idealno.
Imamo novega poklicnega podžupana, ki je zadolžen prav za krajevne skupnosti. Pustimo mu čas, da jih vseh nekaj deset spozna in potem bomo kot krajani in občani dojeli, ali se kaj premika naprej. Ker se vsi na KS spomnimo pač takrat, ko je kaj narobe - pred nosom.