Je bil župan Bogataj in je želel avtobusno postajo premakniti na Zlato polje. Je bil županski kandidat Trilar in je to obsodil. Je postal župan Trilar in je postajo želel pod okni porodnišnice, ob šolah, ljudje in stroka pa so to obsodili. Je bil kandidat Rakovec, ki je najavil, da postaje tam ne bo.
Je župan Rakovec, ki ga Trilarjeve zablode tudi sicer že lahko veliko stanejo. Avtobusna postaja zagotovo največ, če bi se je lotil. Amapk: se je ne bo. Ne tam kjer jo je videl prejšnji župan in razburil ljudi ampak tam kjer jo imajo vsa mesta: skupaj z železniško in dobro povezavo z mestom. Med tem pa se Kranj sooča s spremembami, ki so sicer kozmetične - a pomembne.
Alenka Bratušek je naša kranjska ministrica. V začetku septembra bo "uradno doma" kot se reče in treba je priznati: dve krožišči napredujeta odlično, prenova mostu pa bolj počasi. Ampak, iz Ljubljane pričakujemo še kake novice. O štiripasovnici proti Šenčurju, na primer. O vzhodni obvoznici, na primer. En vlak (s primestno železnico) je že šel mimo, zadeva se ne splača, pravijo.
Naloga sedanjega župana in oblasti je jasna: dokončati prejšnje naložbe (in tu je treba tudi bivšemu županu priznati zasluge zanje, ker je dovolj sitnaril) in temeljito premisliti, kaj potrebujemo najbolj. In to pri ministrici tudi doseči. Ne bo lahko, ker denarja ni nikdar dovolj. A zagotovo se je treba otresti tega, da vsak župan po svoje (in za svoje....) načrtuje nekaj, kar je resnično dolgoročna naložba.
Kranj - roko na srce - ima grdo in staro, a povsem delujočo in relativno nemotečo avtobusno postajo. Zato naj bo nova premisleka vredna rešitev, ki ne bo umazanije plinov pripeljela še bolj v mesto, ampak na rob. In take naj bodo tudi prometne rešitve z obvoznicami ipd.
Potem bo lepše živeti v mestu na skali. Kranj - mesto nas kali!?