Šmarna gora za Ljubljančane, Jošt (in Šmarjetna) za Kranjčane: trume se valijo gor in dol, zlasti ob koncih tedna. Prometna ureditev je bila očitno za odgovorne preprosta - zgraditi čim več parkirišč ob cesti po kateri se sicer vozijo zlasti domačini, a hitijo tudi kolesarji, tečejo tekači, hodijo pohodniki. Vsak premik na novo in z novega parkirišča je posredno prometna nevarnost, toda parkirišča kar nastajajo. Brez upa zmage: več jih je, več je tistih, ki želijo parkirati ravno tam od koder potem po svoji priljubljeni poti osvojijo Jošta.
Kaj če bi lepo spodaj postavili - rampo? Po zgledu tistih, ki ob preobremenjenih cestah do naravnih lepot to že počno širom po Sloveniji? In seveda: kaj če bi se na občini potrudili s parkiriščem tam pod daljnovodi kjer je pač lažje in bolj smotrno pustiti avto in jo peš mahniti navzgor, proti cilju? Tako pa je kaos enak: še vedno ogromno vozil ob cesti, še vedno pregost promet ob konicah.
Trajna mobilnost je po kranjsko že doživela ves svoj absurd: potem, ko je bivši župan do onemoglosti trdil, da umika promet iz mestnega središča, je avtobusno postajo želel pod okni porodnišnice in zdravstvenega doma in tik ob šolah. Neumnost prve vrste ali nasilje nad ljudmi ali pa slutnja poslov kjer bi marsikomu kaj kapnilo...? Vsekakor: o trajni mobilnosti ipd. floskulah je treba povedati po pravici. Evropski denar je za to trenutno zagotovljen in vendar so parkirišča proti Joštu v posmeh naši mobilnosti. Je nekaj sto metrov navkreber težjih od tega, da parkirišča nastajajo ob vsakem ovinku? Je težko rešitev najti kje drugje, na drug način?
Ljudem ni nikoli prav. Eni ploskajo parkiranju pod Joštom, drugi so jezni. Zato imamo oblast, da strokovno oceni, kaj je najbolje. Vsem se ustreči ne da. Jošt imamo radi, je naš simbol - kaj pa če bi uvedli parkirnino kot drugod po mestu? Bi to delovalo, če nič drugega ne deluje?