Javni denar: tarča vseh, ki s(m)o prepričani, da je ta vreča brez dna. In zato moramo vsi, ki smo kakorkoli prejeli ali prejemamo ali bomo prejeli 1 (en) sam cent javnega denarja, za to plačilo pošteno narediti, kar se od nas zahteva. Jasno pa je, da je naš ljubi Kranj v preteklosti doživel nekaj, kar z zgoraj napisanim nima nobene zveze: Mohor Bogataj je imel nadžupana, ki nas je - brat bratu - stal okoli 900 000 evrov kot svetovalec in odvetnik po drugi strani. Boštjan Trilar pa je rad podpisoval milijonske pogodbe potem, ko je že stal med vrati in z obešalnika jemal klobuk - cena šele pride, ne bo pa nizka.

Zato je seveda trapasto in iluzorno in neumno pričakovati, da bo kdo skril tisti 1 (en) cent, ki mu priteče iz javne blagajne. Ravno nasprotno: človek bi moral biti ponosen, da ti država ali občina zaupa, plačuje za nekaj kar znaš in zmoreš. A je to v današnji Sloveniji "kletvica", ker s(m)o javno blagajno tako brezkompromisno napadli - z vsemi nameni, največkrat slabimi. Ne, spodaj podpisani je pri tem ponosen, da njegovo delo za Kranj vzbuja pozornost. In spodaj podpisani se iskreno smeje, ko ugotovi, da ga drugič v nekaj mesecih anonimno obravavnavajo - žal z napačnimi podatki. To je v bistvu velika čast, da si nekdo vzame toliko časa in energije za tako početje. Kajti človeku sovražnikov nikoli ne (z)manjka in tisti, ki smo (naj ne zveni kot samohvala) javne osebnosti, moramo s tem živeti.

Pošiljati po elektronski pošti napačne, lažnive podatke je seveda ponižujoče za tistega, ki si to privošči. Pa saj so pravi, točni in povsem transparentni na voljo vsakomur. Zato je to morda samo majčken dokaz, kako dreganje v osirje prikliče iz njih ose: slednje rade pikajo, a včasih tudi zgrešijo. Včasih so veljale besede iz naslova, ker smo živeli v drugačnih časih.

Danes človeka ne sme biti sram, če za koga dela: pa čeprav za svoje mesto, za svojo občino, zase. In če je za to plačan, jasno. Sodim med tiste, ki za tem stojimo. Ki nas ni sram, se ne skrivamo. Osnova za to je, da se pod svoje delo in zapisano upamo podpisati. Pa več sreče z manj zgrešenimi anonimkami, se jih že veselim.

Miran Šubic, univ. dipl. novinar, ustanovitelj in urednik Trme (pa še kaj zraven....)