Človek, ki vse življenje kot novinar bere poslane anonimke, mora prenesti anonimko tudi o sebi. Ne eno, kar dve. In čeprav se mu zdi, da se vse gleda kot kak slab triler, je zgodba poučna. Danes se ne da več (ali pa zelo težko) skriti, kam gre javni denar. In zato se je skorajžil Gorazd Copek in vprašal župana Kranja o enem od teh porabnikov. Prav, tako dela politik, ki ne dopušča "ribarjenja v kalnem" in zato vse čestitke za skrb. Kajti isti gospod Copek je še kako javno terjal odgovore o javnem denarju, ko je njegov politični intimus podpisal kako pogodbo, ki jo je država potem "raztrgala" kot nezakonito. In ki je na glas vpil, ko je njegov strankarski sodrug in direktor gasilcev za svojo tajnico zaposlil sosedo s kandidatne liste Več za Kranj! Pomislite: malo pred tem, ko se je zaletel pijani predsednik stranke Več za Kranj in takrat župan Kranja, je 2016 ista Trma objavila zgodbo o tem, kako deluje politik in podjetnik Gorazd Copek pri poslih z občino. In je šlo za nesrečno avtobusno postajo in je šlo za prometne študije in je šlo za javni denar- vse dokazano (glej rubriko Kranjski čvek). In na seji mestnega sveta je o svojih prstih v marmeladi vzvišeno dejal, da se mora On zagovarjati zaradi nekih novinarjev...

Ponedeljek je prinesel prvi poskus, da bi javna, znana pogodba postala "sporna": a obveščevalna celica na Slovenskem trgu 1 je dobil cvek in ukor po ravnatelju. Na splet so poslali napačno, lažno pogodbo. Ki ni bila nikdar podpisana. Kdo jo je kje na občini ukradel, se je zaj...l, oprostite izrazu. Morda mu bo potrkala zaradi tega policija (tista prava in ne tista, ki je na njihovi strani....), nas ne zanima. Dan kasneje pa je v akcijo stopil gospod Copek. In ponavljamo: prav ima. Tako se dela. Preveriti je treba vse. In to verjetno drži za vsakogar: tudi za podpisnika kake pogodbe, ki lahko stane Kranj 10 ali 100kratnik zneskov iz pogodbe, ki je javna in znana.

Vse to diši po znanih vzorcih: nekdo je nervozen. V Kranju ali v Londonu ali Beogradu ali v Stražišču, ne vemo. Vemo pa, da ne verjamemo preveč v naključja. Nervoza izhaja navadno iz občutka negotovosti, slednji pa iz vedenja, da si nekaj storil narobe. In zato prepuščamo času in glavnim stricem in tetam iz ospredja, ki očitno težko prebavijo samo eno: niso več pri koritu.

Nikdar ne trdim(o), da smo brez napak. Grešnik je pač vsakdo med nami, kajne? Ampak, če tisti, ki krade zavpije "držite tatu", smo prepričani, da prej ali slej vse pride na svoje mesto!