Priznam, z Aljažem Primožičem naju povezuje nekaj skupnega: javni denar. In poznanstvo z županom. In delo za Kranj. In to, da ga cenim kot prijaznega človeka, tudi dobrega delavca. Kaj naju loči?
ON: je posloval z MO Kranj in prejemal javni denar kot politični funkcionar in aktivist iste stranke, ki je posredno in neposredno omogočala, da je posloval z občino, delal zanjo, izstavljal račune. Kako močna je vzročna povezava med predsednikom stranke in najbolj vplivnim mestnim svetnikom in članom IO iste stranke, ne vem. Če jo merim v denarju: 4,5 "šubicev" oziroma 94 000 evrov. In pri tem je najlepše to,da je vse bilo in je za iste ljudi in isto stranko v redu! V času, ko smo v Kranju dobili mestni odlok o ravnanju političnih funkcionarjev, je član IO Več za Kranj debelo služil s tistima politikoma, ki sta posebej vneto zagovarjala nove vrednote, pristope, moralo.
JAZ: poslujem z MO Kranj na podlagi oddaje javnega naročila od junija 2019 in sem zaslužil v tem času za 3 mesece dela po pogodbi povprečno 2400 evrov mesečno bruto. Nisem ne član nobene stranke, ne politično povezan s komurkoli in pogodba je sklenjena do konca tega leta z zgornjo mejo 19 900 evrov. Nisem politično, sorodstveno ali kakorkoli povezan z županom, ga poznam kot športnega funkcionarja že dolga leta. Ko sva začela sodelovati, mi je jasno povedal, katerim projektom se moram posvetiti in to delam. Pa še kaj zraven.
S tem pojasnilom zaključujem svoj že malo naporen in ljudem morda nadležen boj za javni denar. Za tistega, ki ga prejemam kot plačilo in za tistega, ki so ga prejeli tako ali drugače z Več za Kranj povezani partnerji. In se zavedam, da ni oblasti, ki ne bi imela "svojih" kadrov, "svojih" strokovnjakov na občinski, državni, katerikoli ravni. A ko tisti, ki politično kadruje in posluje prvi vrže kamen, je to tragično. Ali pa tudi ne. Definicija narcisoidnosti je vedno priročno pomagalo za razlago takih početij. Ki smo jih trpeli štiri leta v vseh oblikah. Kajti pri vsem skupaj je ključno samo eno: nesposobnost sprejeti dejstvo, da nisi več župan in se obnašati, kot da si.
In zato je zdaj čas, da naredim kar moram za župana, ki me je najel in za župana, ki je odšel. Kaj pa za slednjega? Ja, to pa on dobro ve. Če pa ne, Garcia Lorca je nekoč zapisal: "Zeleno, ki te ljubim zeleno!"