Slovenski šport ima nekaj zanimivih lastnosti: tam kjer so državna podjetja, je pogača za športnike bolj izdatna, enako je veljalo za gospodarske velikane. Zato v Ljubljani hokej podpirajo državne železnice, košarko državni Petrol, zato so v velenju rokomet vzeli za svoj v Gorenju, nogomet pa v rudniku. In nekoč je NK Mura bil močno povezan s tekstilno tovarno, NK Nafta pa z naftno industrijo.
Kranj je bil po tej plati žal izjema: Merkur, Gorenjska banka, Sava za nogomet slišati niso hoteli, na primer. In treba je ponoviti, da je bil prvi, ki je iz Ljubljane poslal sponzorski denar nazaj v svoje mesto sedanji župan Matjaž Rakovec. Za kranjski šport je skrbel Brane Remic, ki si po tej plati zasluži spomenik oziroma vsaj trajno priznanje, da je razumel lokalno okolje in pomagal vsem.
Časi so novi: tuji podjetniki do zdaj v kranjski šport niso vstopili čeprav so uspešni v poslih, dejavnosti. Se zdaj lahko zgodi, da bo NK Triglav - večni pastorek socialističnih oblasti in prezrt v kapitalističnih časih - postal mejnik in bo Kranj v nekem trenutku dobesedno "planil pokonci" po zaslugi vlagateljev, ki so mestu in klubu pripravljeni prinesti izziv: evropska tekmovanja, boj za vrh v Sloveniji!?
Bodimo previdni, a zgodba Trme ni iz trte izvita. Ima realne okoliščine, ki pa seveda ne smejo biti že "gotovo dejstvo". Predvsem zato ne, ker se ob takem dogajanju ne manjka tistih, ki bi radi svoj kos potice ali vsaj nagajali, če že drugega ne.
Gorenjska in Kranj danes nimata niti enega kluba, ki bi imel potencial boja v mednarodni konkurenci. To ni niti hokej na Jesenicah, žal. Kako bi se zdramil Kranj, če bi Triglav lepega dne hotel biti - najvišji v Sloveniji! V nogometu!!!!!