Kaj se je zgodilo v letu dni? Kaj je storila nova oblast in česa ni? Kaj počne župan, kaj mestni svet, kaj opozicija?

Odgovori so preprosti: Kranj je obrnil smer. Od megalomanskih najav in bombastičnih projektov k uresničljivim. Na primer: pol stoletja ni bilo reflektorjev v športnem centru, zdaj bodo. Na primer: prazno stavbo pri Prešernovem gaju smo gledali propadati skoraj desetletje, zdaj bosta tam šola in vrtec. In ena telovadnica ter šest učilnic ne bo stalo sedem milijonov ampak več kot pol manj....

Kranjska politika je, z nekaj izjemami, postala taka kot so navadno politike lokalnih sredin: umirjena. Normalna. Desni so na desni, levi na levi, a mesto deluje. Res je nekaj takih, ki vidijo samo sebe, ki so najlepši, najboljši, naj...dokler ni treba pokazati pravega obraza, a to je logično in običajno. Smo ob tem doživeli kaj takega, da "dol padeš"!? Niti ne: to je lahko prednost, lahko slabost. A prvo leto dejansko ni merilo, ne glede na občino in župana in mestni svet.

Čeprav Kranj hoče naprej, žal ne gre brez pospravljanja za nazaj. Če nek župan dvema uradnikoma odobri 1600 nadur v dveh letih, je poseben. Če pa nekdo ima ponudbo za urejanje zelenic za 240 jurjev na leto in potem plača drugemu 550 jurjev na leto, smrdi do neba. Kajti take pogodbe pomenijo milijone iz naših žepov. Škoda je (in bo), če se iz početja Trilarjeve posadke ne bomo česa naučili. Potem so bile volitve še enkrat več le kozmetika, sprememb pa ne bo.

Koalicije Kranj nima. Ali pač? Na zunaj zgleda, da ne - znotraj pa so stvari bolj ali manj urejene. To pa še enkrat več prinaša relativen mir v mesto, ki je v preteklih desetletjih capljalo na mestu ali pa celo nazadovalo. Premike, ki jih je obljubil novi župan, bomo kljub vsemu ocenjevali 2022. Na volitvah. Do takrat jim bomo gledali pod prste.