Si upamo? Znamo? Zmoremo? Enkrat preseči plotove in ograje in povabiti umetnike ali vsaj tiste, ki se tako počutijo, da okrasijo Kranj kot ga skuša narediti drugačnega naš Matjaž Beguš, ki je vse prej kot cvetličar in zanesljivo človek, ki je trmasto vztrajen pri tem, da nekaj počne. In to postavi na ogled. Eni se bodo zgražali, eni smo navdušeni = namen je dosežen.
Kranj bi lahko na tak način postal novoletni, decemberski magnet: ljudje bi prišli gledat, kaj so naredili tisti, ki bi jih povabili in privabili medse. In potem bi imeli kaj od tega gostinci in še kdo. In bi v mesto prišlo več ljudi. Ki pa ne pridejo kar tako: nekaj in nekdo jih mora povabiti, privabiti in pritegniti. Res: bo to zmogel Zavod za turizem Kranj in njegov direktor, ki še za izlete svojih sodelavcev najame turistično agencijo? Zmoremo narediti nek okvir v katerega bi potem ujeli tiste, ki bi prišli ustvarjat podobe kot jih ustvarja kranjski umetnik?
Ideje je lahko trositi naokoli. Konec koncev imamo z lučkami v Prešernovem slogu (zaslužen Aljaž Primožič) že neko posebnost, zakaj ne bi ulice in trge in hiše in...okrasili drugače, izvirno, naravno? Eni delajo ledene skulpture in gradove, drugi imajo pisane ognjemete, tretji...Kranj pa naj ima okrasitev, ki bo privabljala. Ne bo lahko: ljudje smo izbirčni, a tudi - firbci.
Leto 2020 je lahko za mestno jedro decembra nekaj posebnega. Kot so posebne stvaritve Matjaža Beguša. Torej je izhodišče tu in od tu naprej....bo šlo pač najtežje. Ker za prave ideje in njihove izvedbe morajo skrbeti pravi ljudje! Jih imamo? Verjamemo, da so med nami in da jih moramo pognati v nek ustvarjali zagon, da bi bil Kranj drugačen. Kmalu. Čez leto dni? Izziv!