Kaj pa koga briga, ali ima neka stranka s 3 (tremi) svetniki v mestnem svetu na svojem spisku vodilnih enega več ali manj? Zakaj je iz tega treba delati neke zaključke? Pač se je nekdo naveličal javnosti svoje politične funkcije in....Ali pa: je pač nekdo odstopil in ni več član vrhovnega vodstva....
Res je. A politika je umetnost možnega: ko je bila stranka na vrhuncu moči, njen predsednik pa župan, ni bilo takih "izginotij". Ali pa vsaj zanje ne vemo. In tudi junak naše zgodbe, Aljaž Primožič, je veselo sodeloval v IO svoje stranke in pri tem še bolj veselo služil z občino kjer je o plačilih odločal njegov strankarski šef kot župan ali pa njemu vdani "pribočniki". Zdaj je zgodba malo drugačna: stranka ne igra več pomembne vloge, a je vseeno odlično, da jo imamo. Ker oblast vedno potrebuje opozicijo. Ampak: bodimo realni in dosledni. Težko je biti opozicija županu in - izstavljati račune za svoje storitve, kajne? Treba je stisniti zobe, poskušati spodnesti župana, zopet priti do oblasti in - računov...
Načelnost v politiki je za mnoge med nami "izumrla z dinozavri". Ampak: ali ni ista stranka in isti IO in isti /takrat še/ član tega kolektivnega vodstva gnal "sveto vojno" zoper novo oblast in njene sodelavce ali vsaj enega. Tistega, ki je pač komu trn v peti in - pomislite!!! - sodeluje z novim županom s pogodbo, javno in do centa vsem znano. Tako je to z načelnostjo: ko smo mi pri koritu, zajemamo kar se le da globoko, potem pa...
Zgodba, ki jo opisujemo, je nepomembna za Kranj, njegovo življenje, razvoj. Je pa izredno pomembna za higieno v politiki in še kje. Ker je ista stranka v istem mestu nekoč z odlokom uveljavila kodeks obnašanja politikov. Veljal je točno toliko časa, da ga je predsednik iste stranke in župan obenem razbil med pijanostjo za volanom. Vse ostalo je le potrditev drugega rekla, da je politika....no, saj veste.