Na prvo vprašanje pač mož ali moški ne more dobro odgovoriti. Če reče "ne več", je to počel do zdaj, če pa ne zanika, počne to še vedno. Past je torej v vprašanju. Pa poskusimo drugače: "A si ti proti spomeniku osamosvojitve?" je drugačno vprašanje, a je past: če si proti pač nisi Slovenec ipd., kajne? Zato smo vsi za. A tukaj ni problem v vprašanju ampak v - kdo sprašuje? Če vpraša Janez, so Milanovi proti in obratno. Zato je to vprašanje ogledalo Slovenije 32 let po tistem, ko ni bilo treba spraševati ampak si se moral odločiti. Kot - na primer - leta 1941. Tudi takrat si lahko ploskal okupatorju in bil "lojalen" ali celo oborožen pripadnik - ali pa si bil za revolucijo, partijo, krvoloke partizane ipd. (kot so zdaj pogosta tolmačenja).

Gordijski vozel je zdaj tu, junaka z mečem pa še ni. Zato kar lepo na domače bojišče, ki to sploh ni: "Si za park slovenske himne ali ne?" Če si proti, si proti najbolj sveti pesmi od vseh pesmi, ki jih pojemo (čeprav himno največkrat samo igrajo...)? No, to pa ne gre in evo ti ga, parka....tukaj, v Kranju. Na cerkvenem zemljišču in s podporo državnega vrha, kaj še hočemo?

Pasti vprašanj in spraševalcev so torej lahko prikrite ali pa zelo očitne. Odgovori pa so vedno past: z njimi se človek razkrije. Pa poskusimo: seveda sem za spomenik osamosvojitve, a zaradi tega ne bi zanikal časa pred njo in ne bi odstranil kipa revolucije...Ne zato, ker mi je tako všeč, ker ne morem brez revolucije in revolucionarjev (kot je - bil? - prvi predsednik...) ampak zato, ker analogno temu lahko nekoč pride čas, ko bomo odstranjevali spomenik osamosvojitve, ker je "spomenik časa, ki nas deli" kot zdaj velja za Tršarjev spomenik revoluciji. Tega pa nočem kot nočem v Kranju spomenika političnih veljakov, ki ljudi - torej mene - niso nič vprašali ampak so 130 jurjev za to namenili, ker so se tako sami odločili.

Vsiljeni kipi in spomeniki razdvajajo ljudi. Posebej, če si jih politiki omislijo kot spomenike sebi in šele potem vsebini sami. Ker bo vedno pomembno, kdo je predlagal in postavil ta in ta kip, kajne? Kranj je vzorčno mesto kjer kipa Franceta Pibernika (kljub obljubam) ni v mestni knjižnici, ruski in madžarski in španski (nič slabšalnega...) pa nas pozdravljajo sredi Kranja. Naš literat iz Kranj, naš častni občan si tega ni zaslužil. Morda pa je ključ zopet v tem, kdo je počastitev Franceta Pibernika predlagal?

Odgovor je preprost: jaz sem jo predlagal, politika jo je zavrnila. Jaz zavračam pa njih in ne zgolj spomenike, ki si jih skušajo postaviti....

Miran Šubic, ki postavljam napačna vprašanja in ne želim spomenikov, ki imajo vonj po politiki...