Janez Janša je vilo na Bledu najel kot zasebnik, nam je dejal njegov strankarski tovariš in mimogrede še šef državnega zavoda, ki vilo trž in upravlja. Pa so zasačili oba: šef zavoda je trdil, da jo je tistemu, ki ga je postavil na stolček oddal kot vsakomur drugemu. Mi smo trdili, da jo je sredi poletne sezone oddal s polovičnim popustom pa še kaj bi se našlo. Izkazalo se je (po dveh letih), da smo imeli prav. Pa nam ne gre za neko novinarsko zadoščenje, gre za dober občutek: prej ali slej vse pride na dan. Je Janez Janša dobil protipravno korist v znesku okoli deset jurjev popusta pa je druga zgodba. Omogočil mu jo je vsekakor pravnomočno spoznani kršitelj.
Branko Grims je vilo na Bledu kupil in jo tržno oddaja. Nejasnosti je cel kup. Ampak: trenutno je n ajbolj nejasno, če država vodi postopek ustrezno in ali ga sploh vodi? Ko smo terjali odgovore, smo jih dobili. Problem je, da se izključujejo. Zdaj ne vodijo teh ustanov Janševi strankarski soborci ampak na odgovorna mesta postavlja ljudi nova vlada, "antijanševska" vsekakor. Pa smo zopet v megli iskanja odgovorov. Se je kaj spremenilo? Bodo zopet leta potrebna, da bo poslanec "čist" z vilo vred ali pa ga bo doletela ustrezna kazen, če je kaj narobe?
Vidite, zaradi takih zadev ljudje vse bolj pogosto postavljamo enačaj med politike vseh barv, strank ipd. In to je najslabše, ker se nam zdijo vsi enako - slabi. Enostavno sporočilo je, da je treba biti na oblasti in počneš kar hočeš (nesojen nakup sodne stavbe ali računalniki v skladišču ... milijoni frčijo...). Tragika je, da vsi imajo še eno skupno lastnost: kažejo drug na drugega ali vsaj trdijo "grešnika sva oba, a ti si hujši".
Ena razlika med blejskima zgodbama je: pri eni je šlo za državni objekt, druga je zasebna. Najmanj ena skupna točka pa je, da sta "junaka" iz tiste stranke, ki kliče ljudi na ulice ali pod orožje, kar jim pač pride na misel. Tiste ljudi, ki malo ali nič več ne verjamemo.
No, to pa so dosegli!
Miran Šubic, ki sem trmasto prepričan, da naša Slovenija ječi pod bremeni nezaupanja, delitve najbolj po zaslugi politikov. Pa tudi tisti, ki jim verjamejo brezpogojno, so del problema, ne rešitve.