Ponosen sem na svoje vire: vse je še tiho kot ob zatišju pred viharjem. Tega bo pripeljal vlak (ne zdaj, čez leta...). In z njim seveda vprašanja in jezo in še kaj. Razvoj je hudič: vedno nekdo ob tem potegne kratko. Kako bo s hišami od Orehka sem mimo Labor proti postaji in Gorenji Savi in Struževemu? Nekatere bo treba porušiti, če bo predlog državnih načrtovalcev obstal in ostal. Kaj moremo, rečejo mnogi in dodajo: samo, da moja ostane...

Kaj bi si lagali: v takih izrednih situacijah je malo "občutka za skupnost", da o solidarnosti ne pišem: vsak med nami pač ščiti svojo rit, banalno zapisano. Ker pa je nesporno in jasno, da po zraku ne bo mogoče speljati železnice, se nam obetajo žolčne razprave. Moram reči, da bi se smejal na glas, če ne bi tega morda kdo narobe razumel: ko je mionistrica iz Kranja videla in slišala jezo ljudi, ki naj bi bili ob hiše, je izrekla nekaj kar me je vedno prepričalo v laž, njej dobesedno pisano na kožo: veste, odloča stroka, ne politika....

In se je seveda trasa čudežno lahko premaknila, dogajanje naroda je obrodilo sad: trasa je zdaj - strokovno, kajpak - speljana drugod. A zopet bodo nezadovoljni, zopet bodo nekomu podirali hišo, znanemu podjetniku skladišča in tako naprej! Temu se - roko na srce - izogniti ne da in napredek je za te ljudi res vse prej kot sprejemljiva razlaga....

Prometne zagate tu okoli nas so slovenske in gorenjske in kranjske. Problem je že tu, gre za reševanje in zlasti obvladovanje ljudi in usklajevanje interesov. Župan, ki ga zanimajo potepanja in pojedine za naš denar, je že ob dogajanju naroda na Orehku in Drulovki potegnil kratko. Ne prvič: spomnimo se smučarske dvorane pod Joštom, ki so jo on in njegovi na občini nekako molče potiskali naprej - nato pa zopet ob dogajanju naroda odnehali. Se bodo ljudje z objekti na "strokovni trasi železnice" zatekli k enakim metodam, oblikam pritiska? Lahko jih razumem, za hiše gre, za njihova življenja gre.

Trma z današnjo objavo želi ljudi pravočasno opozoriti, da bo dogajanje živahno tudi v poletni zaspanosti in naj bodo pozorni. Mi ne moremo oporekati stroki, politiki pa žal ne verjamemo preveč. Železnica je dejstvo, je nujnost. Vse ostalo pa je med ljudmi: kako priti do najboljše in najmanj boleče rešitve, je uganka. Če pogledam malo nazaj, je ta sedanja kranjska oblast ni reševala, še manj rešila: obupali so nad plezalno in koncertno in še kakšno dvorano, smeti prekladajo sredi mesta in tako dalje in naprej in nazaj že leta in leta.

Kot občan in volivec si želim, da se Kranj premakne. To so obljubljali vsi, ki smo jih izvolili. In priznam, da nisem pravočasno vedel, da naj bi moje in tvoje in naše probleme rešil.....

Mu (še) verjamete? Odločitev bo novembra 2026 in odloča vsak sam. Jaz zase vem....

Miran Šubic, Kranjčan