Če kliknete na stran mestne občine, najdete tam tudi akcijo, ki pomeni posluh za ljudi v stiski. Pomoči potrebnih družin je vedno več, žal.
Bralka Trme je ena od tistih, ki želi pomagati na podoben način. Vse leto bi plačevala položnico, dve nekomu, ki to res potrebuje. Je to možno? Noče nobenih zahval, pogoj je jasen: anonimnost. Iz tega tudi ni želela delati nobenega cirkusa, a je zgodbo o odzivu socialnih delavk oziroma zaposlenih z vodjo na čelu, zaupala Trmi. Zato, ker smo velikokrat kritični, a je treba dobre odzive in poslih za dobre pobude tudi pohvaliti.
Rezultat je lep in dober. Nekdo v stiski se bo lažje prebijal skozi vsakdan. Ne gre za vrednostno veliko pomoč, a je dragocena. Tisti, ki daje, ni nikdar rad vprašan zakaj in koliko in tako naprej. Dobrota preprosto nim (o)cene. Zato pa je dober občutek, ko veš, da si dvema otrokoma pomagal. Čisto konkretno, z evri, vsak mesec.
Ogromno je dobrih dobrodelnih akcij. A žal je bilo v preteklosti marsikdaj tudi precej grenkobe zaradi odklonov. Zdi se, da bi mnogi ljudje NEPOSREDNO raje pomagali tistemu, ki ga SAMI IZBEREJO. Morda je potem dejanje konkretne pomoči točno določenemu človeku doseglo dvojen namen: lajšanje stiske nekomu in pri drugemu občutek, da pomaga...in da ve komu in kako...
Dobri ljudje najdejo pravo pot dobrim dejanjem.