Nogomet in košarka sta včasih dovolj, da nizke strasti nacionalizma pridejo na dan tudi s pestmi in še čem. V bavarsko prestolnico je prišlo nekaj deset tisoč bivših bratov, a so srbski navijači v nabito polnem vagonu podzemne zapeli na ves glas tudi "Bratje za zameraj!" in oboji skupaj našli "tretjega /bivšega/ brata" za tole pesmico: "Dajte nam Hrvate, da se igramo!" To so zapeli skupaj, vagon se je tresel. Zlasti takrat, ko smo mi udarili z "Kdor ne skače..." in za nameček so Srbi zapeli tudi kako četniško in obvezno "Kosovo je Srbija". Ampak: stali smo skupaj dobesedno drug na drugem in ob drugem, gromko vsi peli tudi zbadljivke. Oni so si lastili Dončića, mi smo vrnili z "Jokič je vpregel konje" in tako dalje.
Največji fenomen tekme kjer je bila napetos res na visoki ravni je bil ravno v tem: strasti niso zavrele v kaj manj športnega in človeškega od zbadljivk. Nevetjeno, če vemo, kaj se je in se še lahko na teh ozemljih dogaja. Res je med narodi tako, da so sosedje navadno manj cenjeni (Hrvatje pri nas, tudi pri Srbih in obratno), a tokrat ne gre za analizo zgodovine.
Gre za čas tukaj in zdaj kjer nogomet ni postal sam sebi v sramoto. Nasprotno: veličina te tekme je v njenem vzdušju in sposobnosti, da leta 2024 presežemo vse kar se v nas kopiči tisočletja. Da pri toliko tisoč tudi precej opitih z obeh strani ne zaiskri, da ne pride do omembe vrednega incidenta, je zmaga za Slovenijo in Srbijo. Evropa je videla drugačen dvoboj, poln strasti, šokov in čustev, a dojela je lahko tudi nekaj drugega: posmehljivi in neredko naduti "zahodnjaki" so dobili lekcijo "balkancev" kot nam pravijo čeprav se Slovenci s tem vzdevkom ne strinjamo - a ne smemo niti zanikati slovanske duše in skupne zgodovine.
Marienplatz v Munchnu je bil bojišče, ki je vsem v ponos. Bila je bitka navijanja, športne pripadnosti, ne pa trohice nasilja. Kapo dol vsem, ki smo k temu prispevali. Kapo dol športu in navijačem. Kapo dol dvema narodoma, ki hočeta zmagati in parv je tako.
Bil sem na res veliko tekmah "visokega rizika". Leta 2000 v Charleroiu proti Jugoslaviji in skoraj četrt stoletja v Munchnu proti Srbiji smo Slovenci in Slovenke (in vsi ostali) pokazali in dokazali človeško in - če hočete - evropsko držo dostojanstva.
To zmore nogomet. Zakaj ne bi bilo tako vedno in povsod in med vsemi?
Miran Šubic, ki sem ponosen na to kar sem doživel 20.6.2024.
