Zdajle pa vsi z dvignjeno desno roko pomahajmo fotografu = tako naj bi nastala fotografija Janševe mladine (ta glavni so bili povabljeni na Gorenjsko) na Kofcah. In so to storili, posebej naš tržiški jurišnik je bil vnet za to. No, potem so fotografijo umaknili, ker - ne boste verjeli - so mnogi v tem prepoznali nacistični, Dolfetov pozdrav. Ja hudiča, kako? Ko pa gre za stranko in voditelja, ki nosi pri nas štafeto strpnosti, demokracije pa čeprav šefu šefov pravijo Maršal Twito...
Mi smo nekoč gledali štafeto mladosti, ki jo je na svoj (resda malo izmišljen) rojstni dan vsakega 25. maja sprejemal nekdanji šef šefov, Tito. Ki ga seveda njegov veliki mladostni sledilec Twito zdaj ima za diktatorja in z njim povezuje vse slabo kar je doletelo slovenski narod.
Oba, Tito in Twito sta si tako podobna. Večna na čelu svojih strank kjer vlada partijska disciplina kot nikjer drugod. Večna v svojih sposobnostih: eden je delal s stružnico, bil lovec in še kaj...drugi se povzpne na vsako goro, piše zgodovinske knjige in sploh! Da o zmagovalnih vojnah niti ne pišemo. Pa o slasti po oblasti še manj.
Kaj se je od Tita do Twita spremenilo? To, da takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi v skupini z dvignjeno desnico (skoraj) vsi naenkraz "pomahali fotografu". In prav to me najbolj skrbi in se sprašujem, ali ne bo nekega dne treba "mahati fotografu" tudi na ulici pa v parlamentu pa v gledališču...!? In kdor ne bo mahal, bo izginil (pa ne s fotografije, čisto zares)!?
Recimo, da smo (zgodovinsko gledano) doživeli in bomo preživeli oba, Tita in Twita. Problem bo le "mahanje fotografu": tega pred desetletji ni preživelo na milijone ljudi - tistih, ki so od mahajočih dobili kroglo in tistih, ki so na koncu pomahali zadnjič.
V Sloveniji, na Kofcah, Jaševi mladci dokazujejo, da mahanje fotografu ni nič hudega. In potem svojo fotografijo raje skrijejo. In Twito ni še nič "twitnil" in Tito je tudi tiho.
Kaj pa mi, jaz in ti?