Problem je, ker je zdaj prebivalstvo izgubilo stik z njim.

Kaj se je zgodilo? Vse in nič. Ker ljudsko zveni takole: svinje se menjajo, korito ostaja...Grdo rečeno ali samo kruto in jasno in stvarno? Treba je zapisati bistveno: dan potem ni Kranj še nič drugačen. Zlom neke vladavine praznine kjer je glavni dogodek za mednarodno uveljavitev /če bi jim verjeli, seveda/ neka požrtija za pomembne in bogate in sploh, je logična posledica dejstva, da ni /bilo/ vsebine. Tiste žlahtne in pristne, naše, kranjske.
Pa mrtvega leva vsi upajo brcati, kajne! Ne, jaz sem se z levom spopadel iz oči v oči pa se je počutil kralja. Kje sem si to upal? Tam kjer sem doma. Kako sem si to upal: s podatki, dejstvi. Izid je znan prešernega nasmeha in paradiranja z nekimi kvazi dosežki je konec. Sem krivičen s tako oznako, ko pa je že po inerciji človek z milijonskimi proračuni nekaj preprosto moral narediti? Lahko kdorkoli tako vzame, a zdaj je dan po tem in po njem.
A razlika se šele lahko ustvari. Ko so politiki pijani zmag, pozabijo na vse. Najprej na tiste, ki so jih izvolili in potem še na kakšno načelo, vrednoto. To se nam je zdaj dogajalo leta in leta in res bo zanimivo, kdo bo padlemu županu prvi zabodel nož v hrbet, kdo bo pozabil na to, da je cmokal pri koritu in kdo že išče drugo stran!
Dan po njem in dan po tem je torej navaden dan, če mu ne damo vsebine. Ali Prešernovo mesto premore več prvinskega duha, iskrivosti, smelosti? Pa ne z leporečjem, dovolj bo tole: nova oblast začne urejati stare težave. Ne tiste največje, te gredo počasi: premik bo reševanje naših vsakdanjih tegob in nevščenosti. To pa takoj in ne enkrat, ko bo...
Tektonski pretres kranjske stvarnosti seveda ni odvisen od zatona narcisoidne zvezde. Ne, gre za to, da opredmetimo odločitev iz nedelje, ko smo se odločili, da je dovolj puhlic in praznine, pozerstva in samo všečnosti. Hočemo več in bolje in drugače.
Konec meseca bo znano, komu bomo to zaupali. Od tam naprej pa štejejo samo dejanja. Kot so do zdaj in zato pretekla vladavina šteje malo ali - nič. Si lahko dovolimo novo ponovitev tega? Premislimo ponovno takrat, ko bomo zopet /iz/volili.
Miran Šubic, ki spoštujem župane dokler si to zaslužijo.