Jutrišnji praznik v tej državi in desetletja po njegovem povodu, razlogu še vedno mnogi negirajo. To je v demokraciji možno, a nikdar jim ni treba prikimati ali celo molčati. Če bomo tiho o naših poglavjih zgodovine, bomo knjigo o njej pisali vedno na novo. In ponovili bomo naše napake, ko smo predolgo molčali (pod prisilo ali zaradi nevednosti) o marsičem, kar je naša zgodovina in smo danes do teh poglavij kritični. A ni jih malo med nami, ki bi na račun zamolčanih povojnih zločinov pozabili na to, kdo je k nam prišel s puško in kdo nas je želel iztrebiti. Danes taki veličajo upor države, ki jo je napadel okupator, naš upor (z vsem kar je prinesel in odnesel) pa bi radi razložili na novo in po svojem kopitu.
Praznik je že danes v Besnici. Ker so svoj boj končali zmagovito in k sreči ni žrtev. Uprli so se dejstvu, da kapital v njihovem okolju hoče podirati drevesa, poditi srne in ptice, da bi ustvaril eno zapovedi kapitalizma: dobiček. Toda kapital je potreboval "pomoč" države=občine. Primer, ko nekdo zažene uradniško mašinerijo Kranja za gradnjo na tuji zemlji na dvajset hektarih, je edinstven in grozljiv. Posebej zato, ker bodo njegovi skriti ali javni zagovorniki trdili, da je "po predpisih" in bodo na koncu svoj poraz priznali z dopisom brez žiga in podpisa. Pa jih podpišemo mi, brez oklevanja: občino vodi in zastopa Matjaž Rakovec, podžupana sta Manja Zorko in Jasnez Černe, uradništvu pa je šef Bojan Veselinovič.
Zakaj je besniški praznik tudi praznik trme, trmastih. Trma je tista lastnost, ki ima včasih dodatek "gorenjska trma". Uporablja se - na primer - v športu. A se lahko tudi drugje, kajne? Trma je podlaga za to, da so se ljudje uprli. In njihov upor je bil legitimen kot je legitimen tisti iz 1941. In za Besnico in vsak tak kraj je pomemben še bolj: naenkrat je definiral, izpostavil interese in ljudi za njimi. Na eni in drugi strani.
Dan boja proti okupatorju je praznik, ki nas vse definira in izpostavlja. Tudi druge, ki bi ga radi zbrisali, prikrojili svoji "zgodovini". Današnji 26.4.2023 pa definira in uveljavlja nek drug boj in njegove zmagovalce. Kajti pred desetletji je bilo vse skupaj zelo jasno: če si imel zvezdo na kapi, si preganjal domače in tuje okupatorje. Če si imel kjukasti križ ali kar je sodilo pod njegovo okrilje, si bil okupator ali njegov hlapec. V Besnico so zmagovalci tisti, ki so smreko, srno in ptico dali pred evre, dobičke. Morda ni dobro, morda ni v duhu časa, a zmaga je popolna, jasna, čista in - trmasta.
Danes lahko Besnica v naši kranjski občini pomeni dokaz, da se da zmagati proti močnejšemu, bogatejšemu, vplivnejšemu. Kot je to bilo potem, ko smo okupatorja pregnali leta 1945. In takrat in zdaj so bili in vedno bodo odločilni ljudje. Dobro, da imamo Besničan(k)e !
Miran Šubic, ki rad praznujem tiste praznike, ki jih sprejmem za svoje. Tale je že tak...danes in jutri.