Fundacija katere temelj je naš kranjski rojak in njegov občutek za pomoč, je koristna in dobra in vsem, ki v njej delujejo gredo vse pohvale. Seveda posebej dosedanji prvi in odgovorni Nadi Bogataj Kržan. Njen prispevek je dokaz, da smo sposobni fundacijo narediti, nadgraditi in še kaj. Pokojni gospod Draksler bo ostal v zgodovini Kranja napisan kot najizdatnejši podpornik mesta in njegovih projektov.
Dobrodelnost se je pokazala v svetli luči tudi v času virusa in njegovih posledic. Tudi v Kranju. Zopet pohvalno in dobro. Ljudje pomagajo, nudijo vse oblike pomoči, prispevajo.Pa se jim lahko zahvalimo? Lahko, a plačila ni.
Če so - na primer - zasvojenci in čas virusa "posebne okoliščine", nas mora manj veseliti, da dobrodelnost v tem času tudi v tem mestu pomeni dejansko skrb za tiste, ki ne morejo dostojno preživeti. V tako bogatem okolju kot je Kranj? Ja, tu med nami so doma stiske, ki so morda bolj boleče od posledic virusa: otroci, ki so prikrajšani od vsega začetka ali starejši, ki so prepuščeni sami sebi sta pač dve pojavni obliki.
Kranj je mesto dobrih ljudi, a za vse nas bi moralo biti ključno vprašanje: zakaj omagajo mnogi, ki pridno delajo pa ne morejo preživeti družine? In na drugi strani: zakaj številni izkoriščajo to našo socialno državo na vse mogoče načine? Zopet dve skrajnosti.
Dobrodelnost je nujna in je bila od nekdaj lastnost zrele družbe. Manj nas lahko veseli, da so danes od nje odvisni tudi mnogi taki, ki ne bi smeli biti...Zato ne gre le hvaliti dobrodelnost ampak morda narediti več, da ne bo (vsaj v nekaterih oblikah) vse bolj potrebna!?