Pa je počilo tam kjer so do zdaj znali "zaflajštrati" (oprostite grdemu izrazu za grdo početje) sleherno razpoko vladavine večnih. Ljubo Jasnič&Jelko Gros sta kralja skakalnega športa in zdaj se je prvič zgodilo, da je v "kraljestvu nastal nemir". Razlog pa športen: ni rezultatov.
Kranj je v tem letu doživel izpad kluba iz prve lige, finančni kolaps je še aktualen in nič se ni zgodilo. Mojstra, ki sta prej skakala v ospredje, sta se potuhnila. Vsi ostali okoli njiju pa so nemočni. Vodijo podjetja z desetinami milijonov prihodkov, dvema nespornima kreatorjema zgrešene športne&poslovne politike pa se ne znajo zahvaliti. Sama pa seveda z veseljem "delata naprej v korist naše škode"!
Navijači? Tisti skakalni so znani: pridejo v Planico, flaškoni romajo iz rukzakov, harmonika in slavje ob zmagah. Če so. Če jih ni, veselica ostane. V Kranju so navijači (eni najbolj srčnih in pripadnih v Sloveniji) odšli s tribune. Tako bodo prej ali slej tudi skakalni nejahli verjeti Potemkinovim vasem navidezne kakovosti ipd. v skakalnem športu. Toda porazi in zmage so športne, zakulisje pa redko kdaj: v našem mestu se bo lahko zgodilo, da pol milijona velika luknja v blagajni nikdar ne bo razlog za korenite spremembe.
Na fuzbal, politiko...celo skoke se pa vsi spoznamo. Zato je semafor vedno edino realno merilo. Ko je Triglav dobil klofuto iz Nove gorice v nogometu, so se nekateri šele zdrznili, streznili se pa še niso. Ko je Timi Zajc odšel iz Planice, ker so ga spodili pa se je streznitev šele začela.
Kot že zapisano: zmagovati znamo vsi - se trkati po prsih, objemati, proslavljati. Izgubljati pa se je treba naučiti. Šport to potrjuje. In nesporno: ne znamo še....