Direktor klinike na Golniku trdi, da bi bili bolnili lahko prikrajšani za zdravila, če bi on skrbel ustrezno za državno lastnino, ki jo ima v upravljanju. Zato ni denarja za športna igrišča (zdrav duh v zdravem telesu...), obenem pa klinika sodi med tiste javne ustanove, ki imajo pod svojo streho tudi zasebne - celo eno najbolj uspešnih med njimi. Ne bomo razpredali, kako je z najemnino in tako naprej - dejstvo pa je, da je zasebni zdravnik s svojimi sodelavci zaslužil v letu dni 5 000 000 evrov (13 zaposlenih...) kar je podjetniški/zdravstveni rezultat, ki mu je treba prikimati v tej naši kranjski občini kjer stoji državna klinika z zasebnim najemnikom.
Samo ugibamo lahko, kako podjetniško sposoben je direktor javne klinike, da pusti propadati golniški park in športna igrišča. Nočemo presojali ali je preprosto neodgovoren ali pa mu res manjka sleherni cent, ki bi ga namenil za nekaj kar pa nesporno v skrb za zdravje sodi posredno. Si predstavljate, da bi uglednemu kirurgu, najemniku klinike, ki mu ostaja lep dobiček, šef klinike in najemodajalec predlagal, da ob odličnem poslovanju nameni nekaj za park ali športno igrišče?
Tu se torej srečata javno in zasebno zdravstvo in Trma k temu dodaja samo eno: vse se začne in konča pri denarju. In kdo bo zate skrbel, ko boš zbolel. Primer morda ni posrečen, a je dejstvo: največji zagovornik kapitala in zasebne lastnine, največji nasprotnik javnega zdravstva je zbolel za covid 19. Čeprav se je prej norčeval iz virusa, je zdaj moral v bolnišnico. Zasebno? Kje pa: državno, vojaško, najboljšo!
Milijoni zaslužkov na Golniku in po Sloveniji so zame opozorilo, da smo javno zdravstvo zanemarili.
